Na Koroškem sanirani dve tretjini v žledu poškodovanih gozdov

Ocenjuje, da je bilo doslej saniranih okoli dve tretjini poškodovanih gozdov, kar je eden najvišjih deležev v Sloveniji. Cene lesa so padle, večina pa je bila doslej prodana v Avstrijo.

Slovenjgraška območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je do sredine junija uspela označiti za posek 185.000 kubičnih metrov bruto lesne mase od ocenjenih 222.000 kubičnih metrov, poškodovanih v februarskem žledu. Od tega so označili v zasebnih gozdovih 142.000 kubičnih metrov, ostalo pa v državnih gozdovih. Za vse navedene količine so izdali individualne odločbe, le za minimalne količine ob pričetku sanacije je bila izdana kolektivna odločba s ciljem, da je bila pravočasno zagotovljena prevoznost gozdnih cest.

Pomagajo si z avstrijskimi stroji Do sredine junija je količina posekanega lesa po oceni območne enote znašala skupno 130.000 kubičnih metrov bruto lesne mase, od tega 110.500 kubičnih metrov v zasebnih in 19.500 kubičnih metrov v državnih gozdovih. Doslej je bilo saniranih prek 70 odstotkov količin lesa po izdanih odločbah oz. nekaj manj kot 60 odstotkov od skupno ocenjene količine poškodovanega lesa, to je okoli 222.000 kubičnih metrov bruto lesne mase, pri čemer Tretjak ocenjuje, da je ocenjena količina poškodovanega lesa nekoliko previsoka.

"Če bomo vse gozdove na Koroškem sanirali do pozne jeseni, vsaj kar zadeva posek, bomo zelo zadovoljni. Takšen je bil naš cilj že od samega začetka," je dejal Tretjak. Povedal je, da letos vreme na srečo ni naklonjeno podlubnikom in da zaenkrat večjih težav niso zaznali, bodo pa podlubniki po njegovem zagotovo večji problem nekaj prihodnjih let. Letos so sicer povečali preventivno zaščito pred podlubniki.

Sanacijo gozdov v veliki meri izvajajo lastniki sami ob pomoči manjših podjetnikov in samostojnih podjetnikov, ki so dobro usposobljeni za delo v gozdu. Strojna sečnja je pri sanaciji poškodovanih gozdov zelo učinkovita, saj je mogoče brez večjih težav obdelati tudi tanjši les, pravi Tretjak. Kot pojasnjuje, so stroji v glavnem avstrijski, nekaj pa je tudi domačih, denimo od Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec.

Avstrijci, v nasprotju s Slovenci, glede plačil zelo dosledni Večina posekanega lesa je bila po oceni območne enote zavoda za gozdove prodana v Avstrijo, cene za povprečno hlodovino pa so nižje za od sedem do 10 odstotkov. Kot pravi Tretjak, je v kratkem pričakovati še dodaten padec cen zaradi večjih količin lesa v bližnjih evropskih državah.

Velik problem postaja prodaja bora, preležanega lesa in lesa slabše kakovosti. Tu je padec odkupnih cen drastičen, v določenem obdobju tega lesa sploh ni mogoče prodati. Domača lesna industrija ima po Tretjakovih besedah lesa več kot dovolj, to velja tako za državno kot lokalno raven. Tudi pred žledolomom je bilo lesa dovolj za domače uporabnike, vendar pa je pri domačih uporabnikih prisotna plačilna nedisciplina, medtem ko so Avstrijci glede plačil zelo dosledni, še pravi Tretjak.