Sreda, 1. 8. 2018, 15.38
6 let, 3 mesece
MZZ: Nepremičnine, ki jih zahteva Vojvodina, so v lasti države in zasebnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
Medtem ko lokalna vlada v Vojvodini zahteva vrnitev dveh nepremičnin na Bledu in Radovljici, slovensko zunanje ministrstvo poudarja, da sta omenjeni nepremičnini v skladu z notranjo in mednarodno pravno ureditvijo v lasti Republike Slovenije oziroma fizične osebe. Hkrati so dodali, da avtonomna pokrajina Vojvodina ni pogodbenica sporazuma o vprašanjih nasledstva.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za zunanje zadeve, so seznanjeni s srbskimi stališči, da naj bi nepremičnini na Bledu in v Radovljici pripadali Srbiji oziroma njeni avtonomni pokrajini Vojvodini, ne razpolagajo pa z informacijo o morebitnih začetih sodnih postopkih. Pojasnili so tudi, da avtonomna pokrajina Vojvodina ni pogodbenica sporazuma o vprašanjih nasledstva iz leta 2001.
Nepremičnino na Bledu, ki je bila pred razpadom takratne Jugoslavije v družbeni lasti, je pred slovensko osamosvojitvijo uporabljala JLA, po njej pa je prišla v uporabo ministrstva za obrambo. V skladu z določbami sporazuma o vprašanjih nasledstva je prešla v last Slovenije, v lasti katere je še danes. Nepremičnina v Radovljici je v lasti fizične osebe, so pojasnili na zunanjem ministrstvu.
Vlada v Novem Sadu zahteva vrnitev blejske vile in stanovanja v Radovljici
Novosadski Dnevnik je v torek poročal, da vojvodinska lokalna vlada vztraja pri vrnitvi nepremičnin, ki jih je avtonomna pokrajina imela v lasti na Hrvaškem in v Sloveniji v času nekdanje SFRJ. Gre za vilo in počitniško naselje na Hrvaškem, vilo Vojvodina na Bledu in trisobno stanovanje v Radovljici.
Blejska vila Vojvodina je velika 186 kvadratnih metrov, stanovanje v Radovljici pa 77 kvadratnih metrov. Vse objekte je po poročanju hrvaškega televizije N1 do razpada Jugoslavije uporabljala Vojvodina, zadnjih 25 let pa niso več v njenem lastništvu.
Vojvodina ni podpisnica sporazuma o vprašanjih nasledstva
Sporazum o nasledstvu je peterica naslednic nekdanje SFRJ, to so bile Slovenija, Hrvaška, BiH, takratna Zvezna republika Jugoslavija in Makedonija, podpisala 29. junija 2001 na Dunaju, v veljavo pa je stopil 2. junija 2004, potem ko ga je kot zadnja ratificirala Hrvaška.
Glavni cilj sporazuma je ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami glede vprašanj nasledstva po nekdanji skupni državi v skladu s pravili mednarodnega prava.
