Sreda,
22. 10. 2014,
19.51

Osveženo pred

2 leti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Dušan Mramor proračun gospodarska rast banka dokapitalizacija

Sreda, 22. 10. 2014, 19.51

2 leti

Mramor: V proračunu 2015 podpora gospodarski rasti in doseganje okvira

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Vlada pri spremembah proračuna za leto 2015 načrtuje spremembe v strukturi izdatkov, da bi dosegla največji možni učinek za podporo gospodarski rasti.

Hkrati z različnimi ukrepi načrtuje učinek 715 milijonov evrov, s čimer naj bi javnofinančni primanjkljaj znašal manj kot tri odstotke, kot zahtevajo evropska pravila. Vlada je določila nabor ukrepov, s katerimi bo zagotovila izpolnitev fiskalnih ciljev državnega proračuna za leto 2015, z njimi pa se tudi odziva na opozorila Evropske komisije glede osnutka proračunskega načrta, ki ga je vlada predložila komisiji prejšnjo sredo.

Želijo doseči tudi primanjkljaj, ki bo nižji od treh odstotkov BDP Minister za finance Dušan Mramor je povedal, da se bodo v letu 2015 glede na predvideno realizacijo leta 2014 investicijski odhodki in transferji za investicije povečali za 23,7 odstotka ter izdatki za blago in storitve za 10,3 odstotka. Za investicije bo po ministrovih besedah v letu 2015 namenjenih 1,5 milijarde evrov. O tem, kaj financirati, bo odločala posebna operativna skupina.

"Pri približno enakem obsegu proračuna v letu 2015, kot je v letu 2014, se struktura proračuna bistveno spreminja," je dejal minister in dodal, da poudarjajo izdatke na področjih, ki imajo glede na izračune ministrstva daleč največji učinek na rast bruto domačega proizvoda (BDP). Hkrati želijo doseči tudi primanjkljaj, ki bo nižji od treh odstotkov BDP, je dodal.

Predvideni primanjkljaj za leto 2015 ostaja pri napovedanih 2,8 odstotka BDP Predvideni primanjkljaj za leto 2015 ostaja pri napovedanih 2,8 odstotka BDP. Glede tveganj pri tem je Mramor pojasnil, da obstajajo, vezana pa bi bila lahko na sodne spore, podrejene obveznice ipd. Sredstva za nekdanje varčevalce Ljubljanske banke, ki so dobili sodni spor na Evropskem sodišču za človekove pravice, so sicer že zagotovljena, je povedal. Če se bodo tveganja izpolnila in bo grozilo, da bo primanjkljaj presegel tri odstotke BDP, bo potreben nov rebalans, je opozoril.

Ukrepi na odhodkovni strani bodo po načrtu prinesli okoli 607 milijonov evrov prihranka, ukrepi na prihodkovni strani pa 108 milijonov evrov dodatnih prilivov.

Medtem ko je ministrstvo sprva predvidevalo, da bo za doseganje zahtev glede primanjkljaja potrebnih dodatnih 854 milijonov evrov, sedaj ocenjuje, da bo zadostovalo omenjenih 715 milijonov evrov.

"Naša metodologija je bila izjemno nenavadna" Razlika se nanaša na drugačno računovodenje evropskih prihodkov in odhodkov. "Naša metodologija je bila izjemno nenavadna," je dejal Mramor in pojasnil, da je Slovenija priliv iz sredstev EU kot prihodek obračunala šele po denarnem toku, medtem ko se po metodologiji ESA šteje, da prihodki EU nastanejo, ko se zahtevek za povračilo prizna.

Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, na prihodkovni strani načrtujejo štiri pomembnejše davčne ukrepe - ohranitev četrtega dohodninskega razreda ter zvišanje stopnje davka na finančne storitve in davka na zavarovalne posle, oba za dve odstotni točki, četrti davčni ukrep pa se nanaša na davčni postopek, in sicer želi vlada z enostavnejšim vročanjem in nekaterimi drugimi ukrepi okrepiti učinkovitost pobiranja dajatev.

Mramor: Davka zgolj nadomeščata izpad zaradi prenehanja davka na bilančno vsoto bank S četrtim dohodninskim razredom naj bi dosegli finančni učinek v višini 16 milijonov evrov, zvišanje davka na finančne storitve bi prineslo 13 milijonov, zvišanje davka na zavarovalne posle pa dodatnih 17 milijonov evrov. Mramor je ponovil, da oba davka zgolj nadomeščata izpad zaradi prenehanja davka na bilančno vsoto bank.

Povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev bi zagotovilo dodatnih 24 milijonov evrov. Vlada napoveduje tudi uvedbo trošarin na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah. S tem bi v proračun priteklo še osem milijonov evrov. Skupaj je pričakovan dodatni priliv torej 108 milijonov evrov.

Na področju javnega naročanja vlada pričakuje prihranek skoraj 100 milijonov evrov Na odhodkovni strani pa bo ključni in vrednostno najvišji ukrep na področju racionalizacije in centralizacije javnega naročanja, kjer vlada pričakuje prihranek skoraj 100 milijonov evrov. Načrtujejo tudi uveljavitev širše uporabe elektronskega vročanja v vseh upravnih in nekaterih sodnih postopkih, kar bi prineslo dodatne prihranke.

Vlada želi tudi ohraniti omejevalne ukrepe pri stroških dela v javnem sektorju in jih še nadgraditi, da bi se masa stroškov znižala za tri odstotke glede na realizacijo letošnjega leta.

Med horizontalnimi ukrepi pa vlada načrtuje spremembe na področju financiranja občin, hkrati pa napoveduje ukrepe za znižanje stroškov dela občin.

Pri vprašanju financiranja občin je Mramor opozoril na analizo Mednarodnega denarnega sklada, ki je "jasno pokazala", kakšen problem je to. Vraničarjeva je pojasnila, da gredo načrtovani ukrepi na eni strani v smeri zmanjševanja stroškov občin pri izvajanju njihovih zakonsko določenih nalog, po drugi strani pa za racionalizacijo pri transferjih, povezanih z občinskimi investicijami.

Vraničarjeva: Treba je povečati zmožnost občin, da poberejo prihodke na svojem področju "Hkrati pa je treba povečati zmožnost občin, da poberejo prihodke na svojem področju," je izpostavila Vraničarjeva. Omenila je okoljske takse in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Konkretne predloge, o katerih bo vlada govorila z občinami, pa še oblikujejo.

Sicer pa je vsako ministrstvo pri sebi ocenilo, katere prihranke bi lahko uveljavilo razmeroma hitro in bi dali učinke že v prihodnjem letu. Teh prihrankov je za okoli 165 milijonov evrov.

Ministrstvom 14 dni za spremembo zakonov in podzakonskih aktov Ministrstva morajo tako potrebne spremembe zakonov in podzakonskih aktov pripraviti v roku 14 dni, da jih bo lahko DZ obravnaval še pred koncem letošnjega leta. Ukrepe, ki ne zahtevajo sprememb zakonodaje, pa morajo pripraviti do konca novembra. Ministrstvo za finance bo nadziralo izvajanje sklepov in o tem poročalo vladi vsakih 14 dni.

Mramor je dodal, da velja načelo, po katerem v primeru, da določeni sklepi ne bodo realizirani v predvideni višini, vlada določi druge.

Vrednost ukrepov se meri glede na t.i. spontani scenarij, torej če ne bi naredili nič Poudaril pa je še, da se vrednost ukrepov 715 milijonov evrov meri glede na t.i. spontani scenarij, torej če ne bi naredili nič. Glede na dejansko realizacijo v letu 2014 in načrtovane prihodke in odhodke v letu 2015 pa gre za bistveno manjše razlike, je poudaril.

Vraničarjeva je na novinarsko vprašanje glede davka na nepremičnine pojasnila, da je ministrstvo od strokovne javnosti na to temo dobilo ideje za nekatere nove rešitve, ki jih bo primerjalo z idejami znotraj ministrstva. Je pa spomnila, da je davek na nepremičnine letni in ga zato sredi leta ni mogoče uvesti. Torej je v primeru, da se bodo zadeve odvijale v to smer, mogoče pričakovati, da bodo v letu 2015 pripravljene potrebne zakonske podlage, davek pa bi lahko bil uveden leta 2016.