MOL: Zaradi imenovanja Jakliča ni porušen ugled Lekarne Ljubljana

Na občini so prepričani, da s ponovnim imenovanjem Marka Jakliča na mesto direktorja Lekarne Ljubljana, kljub temu, da mu je bil odvzet naziv magistra znanosti, "nikakor ni porušen ugled in dobro delovanje javnega zavoda, o čemer med drugim govori tudi povečanje števila imetnikov kartice zvestobe v preteklem letu". "Vsekakor pa v medijih ni bilo zaznati, da bi se komisija za preprečevanje korupcije podobno odzvala na nekatere druge primere, ko naj bi bili oškodovani ugledi javnih zavodov, in menimo, da tovrstni pozivi niso običajna praksa komisije," so zapisali na občini.

"Ob obravnavi te točke so bila že znana vsa dejstva" Ob tem navajajo, da je ljubljanski mestni svet prejel dopis komisije 24. januarja, torej po seji mestnega sveta, na kateri so potrdili Jakliča za direktorja Lekarne Ljubljana. Ob obravnavi te točke so bila že znana vsa dejstva, na podlagi katerih komisija v omenjenem dopisu zahteva, da se mestni svet opredeli do škodljivih posledic za ugled funkcije oziroma položaja ter ugled subjekta, v katerem obravnavana oseba deluje, poudarjajo na MOL.

Dopis je bil naslovljen na mestni svet in ne na mestne svetnike Na občini tudi poudarjajo, da je mestni svet po večurni razpravi z vseh zornih kotov, tudi tistih, ki jih navaja komisija, osvetlili prav vse relevantne okoliščine in posledice k imenovanju Jakliča za direktorja lekarne, dal svoje soglasje. Sicer pa je bil dopis komisije naslovljen na mestni svet in ne na mestne svetnike, kar pomeni, da je župan kot predsedujoči mestnemu svetu prejemnik dopisa. Mestna občina Ljubljana bo komisiji posredovala odgovor v zastavljenem roku, o čemer bodo mestni svetniki tudi obveščeni, zagotavljajo na občini.

Protikorupcijska komisija: Jaklič predstavlja tveganje za ugled lekarne V ponedeljek je namreč v javnost prišla informacija, da protikorupcijska komisija na lastno pobudo vodi postopek ugotavljanja morebitnih škodljivih posledic za Lekarno Ljubljana in funkcijo generalnega direktorja lekarne, ker ta javni zavod še vedno vodi Marko Jaklič, čeprav so mu zaradi plagiatorstva odvzeli magistrski naziv. Menijo namreč, da Jaklič zaradi tega predstavlja tveganje za ugled lekarne.

Komisija tako poziva svet Lekarne Ljubljana in ljubljanski mestni svet, naj se pisno opredelita do odločitve senata ter naj ocenita škodljive posledice za ugled funkcije oz. položaja direktorja.

Jaklič poudarja, da je odvzem njegovega magistrskega naziva nepravnomočen Oglasil se je tudi Jaklič in v pismu medijem pojasnil okoliščine, kako mu je senat odvzel naziv. Poudarja, da je odvzem nepravnomočen, zoper odločitev senata je namreč sprožil pravne postopke, ker je bil postopek po njegovih navedbah izveden v nasprotju s pravili. Vzajemna je na ekonomsko fakulteto poslala gradivo, ki ga ta sploh ni zahtevala, navaja ter dodaja, da je vabilo na sejo senata fakultete vsebovalo dokumente, ki na dan nastanka vabila sploh še niso obstajala. Poleg tega kot stranka v postopku sploh ni bil vabljen na zaslišanja prič. Ob tem vsi dokazi temeljijo na nepodpisanih dokumentih, ki pa jih je posredovala družba, ki je proti njemu v zadnjih letih vložila več tožb, še opozarja Jaklič.

Magistrsko delo naj bi bilo plagiat analize lekarniške dejavnosti Senat ekonomske fakultete je namreč konec novembra Jakliču zaradi plagiatorstva odvzel naziv magistra znanosti. Jakliču so očitali, da je njegovo magistrsko delo pravzaprav plagiat analize lekarniške dejavnosti, ki jo je za zavarovalnico Vzajemna pripravil ekonomist Mićo Mrkaić.

Uporabil naj bi podatke, ki jih pridobil sam in tiste, ki so dostopni iz javnih zbirk podatkov Jaklič zagotavlja, da v javnosti krožijo številne nepopolne, prikrojene in celo povsem izmišljene informacije o njegovem magistrskem delu. Zagotavlja, da je v svoji magistrski nalogi uporabil izključno podatke, ki jih v okviru raziskovalnih del pridobil sam, in podatke, ki so vsakomur dostopni iz javnih zbirk podatkov.

Jaklič: Šlo je za interna gradiva Ob tem navaja, da je soavtor raziskovalnega dela ter da ostala avtorja - Gregor Artač in Boštjan Aver - nista nasprotovala temu, da v svojem magistrskem delu uporabi tudi podatke iz teh del. Hkrati pa trdi, da sta Artač in Aver podatke, ki jih je sam uporabil v magistrskem delu, šele potem v raziskovalnih delih nadgradila, njunega prispevka pa v svoji magistrski nalogi ni uporabil. Hkrati poudarja, da je šlo za interna gradiva, ki jih je naročila Vzajemna za potrebe postopkov pred uradom za varstvo konkurence. "Se pravi, da mi celo v primeru, da bi res uporabil naše skupne podatke, teh ne bi bilo potrebno citirati," je zapisal. Ob tem navaja, da je ob pregledu dokumentacije, ki jo je ekonomska fakulteta pridobila od Vzajemne, ugotovil, da so v njej samo tisti deli omenjenih raziskovalnih nalog, ki jih je naredil sam, obema tekstoma pa je bila naknadno "prilepljena" naslovnica, kot da gre za skupni deli z Artačem oziroma Averjem.