Nedelja, 7. 2. 2016, 15.58
8 let, 7 mesecev
Mladi podjetnici, ki ji ni uspelo v Sloveniji, se je posel odprl v Nemčiji
"Tudi če ne zna nemško, Slovenec v Nemčiji verjetno lažje dobi delo kot v Sloveniji," ugotavlja Nataša Zuljan, ki s fantom živi v Bonnu in tam stopa na podjetniško pot s storitvami čiščenja.
Nataša se je po diplomi na ljubljanski ekonomski fakulteti vpisala na magistrski študij podjetništva, že takrat pa zajadrala tudi v podjetniške vode. Odločila se je, da svojo nadarjenost za risanje in oblikovanje unovči na področju grafičnega oblikovanja, a se posel v štirih letih ni razvil.
"Zanimanje ljudi je veliko, a v Sloveniji ni kupne moči, zato sem morala poleg osnovne dejavnosti delati še kaj, med drugim sem bila prodajalka v trgovini," pravi.
Njen fant Nejc, po izobrazbi zdravstvenik, je leta neuspešno iskal dolgoročno zaposlitev, zato sta se začela ozirati za priložnostmi onkraj meja Slovenije. Nejc je predlani od prijatelja izvedel, da na nevrološki kliniki za rehabilitacijo Godeshőhe v Bonnu iščejo kader njegovega profila.
"V Nemčiji je skoraj težje dobiti stanovanje kot delo. Najemodajalci praviloma zahtevajo, da jim predložiš tri plačilne liste nemškega delodajalca in posebno potrdilo o plačilni sposobnosti, ki se imenuje schufa. Če tega nimaš, te ne vzamejo. Mnogi zahtevajo še kavcijo v višini tudi do treh najemnin," razlaga.
Njun najemodajalec ni bil zelo zahteven, mudilo se mu je oddati stanovanje, zato so se hitro dogovorili za najem stanovanja na obrobju mesta. Za 60 kvadratnih metrov skupaj s stroški ogrevanja plačujeta 710 evrov mesečno, pravi.
To so bili zame težki časi," razlaga, ob čemer pa doda, da so stisko precej olajšali stiki z Nejčevimi slovenskimi sodelavci. Klinika je namreč pred leti na slovenskem trgu iskala delavce, zato je tam kar nekaj Slovencev.
Po nekaj tednih neuspešnega iskanja je sprejela malo delo, Nemci mu pravijo mini job, v okviru katerega lahko delavec dobi do 450 evrov mesečno. "V večjem fitnesu, ki ga dnevno obišče več kot 500 ljudi, so potrebovali pomoč pri čiščenju. Imeli so zunanjega izvajalca čiščenja, a so bili z njim precej nezadovoljni, zato so najemali dodatno pomoč."
Delo je bilo dinamično, spoznala je veliko ljudi, v fitnesu pa so bili z njenim delom zadovoljni. A Nataša je iskala delo za polni delovni čas. Nemški znanec iz fitnesa ji je naposled omogočil razgovor v restavraciji, kjer so jo zaposlili kot pomočnico v kuhinji, pozneje tudi kot natakarico.
Zaslužek je bil dober, pravi, saj je dobivala 1.300 evrov neto na mesec in 300 evrov napitnine, ki se deli na vse zaposlene. A zaradi slabih odnosov je dala odpoved ter se zaposlila v tovarni. Vmes pa je dobila ponudbo fitnesa, če bi kot zunanja izvajalka vodila celoten posel čiščenja.
Po posvetu z nemškim znancem in računovodkinjo se je odločila sprejeti izziv: "Bila sem zelo vesela. Končno nekaj pametnega za delat!"
Pol leta, kolikor je trajal odpovedni rok prejšnjega čistilnega servisa, je izkoristila za učenje nemščine in predvsem čiščenja: zaposlila se je kot čistilka in se učila uporabe čistil, pripomočkov in strojev za čiščenje.
Po dveh mesecih je težko ocenjevati uspeh, a posel je dobro plačan, razmere za podjetnike pa veliko bolj urejene kot v Sloveniji, pravi.
"Na slovensko poslovno okolje danes gledam precej bolj kritično. Nemčija je urejena država, prava dežela priložnosti. O vseh spremembah, ki se tičejo podjetja, si podrobno obveščen. V Sloveniji so se predpisi vseskozi spreminjali, obveščal pa ni nihče.
Pogosto se mi je zgodilo, da sem nekje ujela nekaj o spremembah, nato pa v strahu, da kršim zakon, brskala in poizvedovala, za kaj gre."
Dodaja pa, da migrantska kriza vzbuja vse več varnostnih vprašanj in posledično pomeni vse večji pritisk za vlado Angele Merkel. "Mnogi se ne počutijo več varne in jih skrbi, kaj vse se bo še zgodilo. Čuti se pritisk na politiko," pravi. "Politiki bodo imeli težko nalogo vse begunce popolnoma integrirati. Niso navajeni, da smo ženske v Nemčiji enakopravne, enakovredne in 'nezakrite'."