Miro Cerar sporoča Bruslju: Najbolj bomo varčevali pri plačah v javnem sektorju

Vlada Mira Cerarja letos po novem cilja na javnofinančni primanjkljaj v višini 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer se v to vključujejo tudi stroški dokapitalizacije bank. Pred tem je država načrtovala primanjkljaj pri 4,1 odstotka BDP.

Za leto 2015 pa vlada še naprej načrtuje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP in s tem v meje pakta stabilnosti in rasti. Luknja v javnih financah naj bi tako dosegla 2,8 odstotka BDP, kar je 0,3 odstotne točke več od številke, ki jo je država aprila v Bruselj poslala v okviru dopolnjenega programa stabilnosti.

Mramor: Odhodke bi bilo treba prihodnje leto oklestiti za 754 milijonov evrov Vlada tako navaja, da namerava primanjkljaj letos v predvidenih okvirjih z rebalansom ohraniti skozi racionalizacijo na področju investicij in materialnih stroškov ob upoštevanju trenutne realizacije. Prihodnje pa namerava znižanje primanjkljaj doseči z restriktivno politiko mase plač, racionalizacijo javnega sektorja in finančnih transferjev države ter z bolj ciljanimi izdatki za investicije.

Kot je nedavno povedal finančni minister Dušan Mramor, bi bilo treba odhodke prihodnje leto oklestiti za 754 milijonov evrov, da bi ohranili primanjkljaj v predvidenih okvirih in se izognili eksploziji primanjkljaja, do katerega bi prišlo, če ne bi ukrepali. Na strani prihodkov so predvidene le manjše prilagoditve, Mramor pa je že omenil, da naj bi te predstavljale okoli 100 milijonov evrov.

Kje vse bomo varčevali? Kot je razbrati iz osnutka proračunskega načrta za 2015, je največji fiskalni napor v 2015 predviden na področju restriktivne politike plač v javnem sektorju, kjer naj bi ukrepi dosegli 0,94 odstotka BDP. Letos je bil ta napor pri 0,49 odstotka BDP.

Ukrepom na področju javnih plač po višini fiskalnega napora sledijo ukrepi na področju socialnih transferjev (0,59 odstotka BDP), nato pa sledijo še ukrepi na področju investicij (0,53 odstotka BDP). Precej manj so težki ostali ukrepi, npr. racionalizacija vmesne potrošnje države in spremembe pri državnih subvencijah.