Ministrstvo zatrjuje, da ima podporo za ukinitev dodatka za delovno aktivnost

Kot je v izjavi za medije povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer, na ministrstvu vztrajajo pri ukinitvi dodatka na delovno aktivnost, saj menijo, da ne prinaša več učinkov, zaradi katerih so ga uvedli. Pri tem naj bi imeli tudi zadostno politično podporo.

"Za zdaj je politična podpora zagotovljena, bomo pa videli na odboru, kako se bodo stvari odvijale," je danes povedala ministrica. Na vprašanje, ali podporo predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih zagotavlja sama koalicija ali opozicija, pa je odgovorila, da bomo to še videli.

V Levici po besedah Mateja T. Vatovca ukinitvi dodatka še naprej ostro nasprotujejo, zato so na odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide že vložili zahtevo za umik te točke z dnevnega reda. Odbor bo namreč v četrtek nadaljeval obravnavo predloga novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki na predlog vlade predvideva ukinitev omenjenega dodatka.

V poslanski skupini Levice so po besedah Vatovca prepričani, da gre pri nameravani ukinitvi za protisocialen ukrep, ki bi prizadel predvsem najšibkejše in najbolj ranljive. Moti jih tudi, da še vedno nimajo konkretnih podatkov ministrstva o tem, koga vse bi ukinitev dodatka prizadela. "Zato bomo naredili vse, da do sprejetja novele ne pride," je dejal Vatovec v izjavi za medije.

V SD predloga ne bodo podprli

V SD po besedah Marka Koprivca predloga novele na odboru - tako kot tudi že na vladi - ne bodo podprli, saj bi s tem "številne ljudi, ki že tako živijo na robu, pahnili v še večje težave". "Gre za enega redkih ukrepov, ki ljudi na robu spodbuja k temu, da se aktivirajo in postanejo znova delovno aktivni, zato ga ni smiselno ukinjati," je dejal.

Novice Odbor DZ za delo po več urah prekinil razpravo o ukinitvi dodatka na delovno aktivnost

Glede na izjave SD in Levice koalicija trenutno nima zadosti glasov, da bi predlogu novele na odboru zagotovila večino. Da bi predlog dobil zeleno luč odbora, bi ga zato moral podpreti vsaj še del opozicije ali pa bi se morala ta glasovanja vzdržati, je slišati.

Nevladniki na škodljivost ukinitve opozarjali pred DZ

Naj novele ne podprejo, so danes poslance znova pozvale nevladne organizacije. Predstavniki desetih od njih, skupno pa naj bi ji nasprotovalo vsaj 60 nevladnih organizacij, so pred poslopjem DZ opozorili, da bo ukrep prizadel predvsem najrevnejše. Po njihovem mnenju težava ni previsoka socialna pomoč v kombinaciji z dodatkom za delovno aktivnost, pač pa prenizke plače.

Ministrstvo namreč ukinitev dodatka utemeljuje s tem, da naj bi se ta skupaj z denarno socialno pomočjo preveč približal minimalni plači, s čimer naj bi prejemnike odvračal od aktivnega iskanja dela.

Število upravičencev skokovito narašča

Na ministrstvu po besedah ministrice Klampferjeve ugotavljajo, da število upravičencev do denarne socialne pomoči zadnja leta "skokovito narašča", in to kljub zelo ugodni gospodarski klimi in pomanjkanju delovne sile na trgu. "V času gospodarske krize leta 2012 je bilo do denarne socialne pomoči upravičenih 65.000 oseb, danes pa 91.100," je dejala.

Do dodatka na delovno aktivnost so sicer upravičene osebe, ki so delovno aktivne in zaprosijo za denarno socialno pomoč, pri tem pa izpolnjujejo pogoje za njen prejem. Med njimi so do dodatka upravičene tudi osebe, ki sklenejo pisni dogovor o prostovoljskem delu.

Po besedah ministrice pri prostovoljcih kot protiukrep ukinitvi dodatka predlagajo, da jim honorar, ki ga prejemajo v primeru, ko so vključeni v aktivno politiko zaposlovanja, ne znižuje denarne socialne pomoči. Pri enostarševskih družinah, ki naj bi jih ukrep po opozorilu nevladnih organizacij prav tako prizadel, pa se bosta po ukinitvi dodatka avtomatično zvišali štipendija in subvencija za vrtec, je dejala. Ob tem sicer nekateri opozarjajo, da bo enostarševska družina kljub temu na slabšem, kot je bila pred ukinitvijo dodatka.