Ministrstvo za pravosodje: Ni nobenega trojanskega konja

V svojih izjavah predsednik Državnega sveta zatrjuje, da novela Kazenskega zakonika (KZ-1B) vsebuje "trojanskega konja" in da predstavlja potencialno amnestijo za pregon tajkunov. "To nikakor ne drži," pravijo na ministrstvu in dodajajo, da je postopkov iz vseh ovadb, ki jih je od leta 2000 do danes vložilo računsko sodišče, tako malo, da je o amnestiji in trojanskem konju popolnoma nesmiselno govoriti. Le ena obsodilna sodba Od vseh ovadb, še navajajo, ki jih je računsko sodišče vložilo na podlagi ugotovitev iz nadzora nad porabo javnih sredstev, je bila dosežena le ena obsodilna sodba, kar je na javni predstavitvi mnenj ob obravnavi novele KZ-1B poudaril tudi sam predsednik Računskega sodišča. Prepričani so tudi, da so brez vsake podlage tudi trditve predlagatelja veta, da bi na novo opredeljena kazniva dejanja v noveli KZ-1B pomenila amnestijo pri določenih kaznivih dejanjih. Novela uvaja specialno obliko kaznivega dejanja "Nobene podlage namreč ni za to, da bi se obravnavi in kazni izognili storilci kaznivih dejanj, ki bi jih lahko preganjali po obstoječi zakonodaji, kot to skrbi gospoda Kavčiča. Te trditve, ne le da niso strokovno utemeljene, ampak so v nasprotju s temeljnimi nauki kazenskega prava in zato očitno objavljene le zaradi preprečitve inkriminacije novega kaznivega dejanja. Vse formulacije obstoječih kaznivih dejanj namreč ostajajo v veljavi. Obstoječim kaznivim dejanjem pa novela dodaja še novo specialno obliko kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev, katere osnovni cilj je olajšati dokazovanje kaznivih dejanj v tistih primerih, v katerih to do zdaj ni bilo mogoče," so zapisali. To po domače povedano pomeni, da bo pregon tistih, ki so osumljeni ali obdolženi kaznivih dejanj po obstoječi zakonodaji, nemoteno tekel naprej, novo kaznivo dejanje pa bo omogočilo pregon tudi v tistih primerih, v katerih ta do zdaj ni bil mogoč. Ministrstvo: Zalar ne zavaja Na ministrstvu kot neresnično navajajo tudi trditev, da minister Aleš Zalar zavaja glede kazni, ki nam grozi zaradi neimplementacije okoljske direktive. Kot pojasnjujejo, veljavni KZ-1 ni ustrezno usklajen z Direktivo o varstvu okolja, kot to narekuje in zahteva evropska komisija. "Veljavni KZ-1 je bil sprejet nekaj mesecev, preden je bila sprejeta omenjena direktiva, torej avtorji besedila KZ-1 tega niso mogli usklajevati z dokončnim tekstom direktive, ampak le z njenimi osnutki, ki pa so se v sprejetem besedilu deloma spremenili. Slovenija je evropsko komisijo obvestila o stopnji usklajenosti, vendar je ta ocenila nezadostno stopnjo usklajenosti in zato začela uradni postopek proti Sloveniji ter izdala obrazloženo mnenje o neusklajenosti. Iz mnenja komisije izhaja, da je novela Kazenskega zakonika nujna za uskladitev slovenske zakonodaje z omenjeno direktivo. O nujnosti te uskladitve je prepričana tudi stroka, na kar je med drugim opozoril tudi vrhovni sodnik dr. Damijan Florjančič," so zapisali. Z vetom ogrožena reforma Z vetom na KZ-1B je bil postavljen pod vprašaj zaključek in posledično izvajanje reforme kazenskega pravosodja, medtem ko lahko ob neuveljavitvi KZ-1B nastanejo posledice ne le na področju oškodovanja javnih sredstev in varstva okolja, temveč tudi na področju gospodarskega kriminala, varstva otrok in mladine pred spolnim izkoriščanjem, ogrožen pa je lahko tudi mednarodni ugled Slovenije, so še prepričani na ministrstvu.