Minister Šircelj: Za toliko se bo dolg države znižal do leta 2025 #video

 Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta dva ključna dokumenta t. i. evropskega semestra, v katerih vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike ter prikaže napredek pri izpolnjevanju v preteklosti prejetih priporočil Evropske komisije. Lani je namesto reformnega programa vlada v Bruselj poslala nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, s katerimi je določila, za katere reforme in projekte bo namenila sredstva iz evropskega sklada za okrevanje po koronski krizi.

Gradivi sta bili letos sprejeti v času izjemnih ekonomskih, finančnih in varnostnih tveganj, ki se še povečujejo, je na današnji novinarski konferenci po seji vlade dejal finančni minister Andrej Šircelj. "Včasih smo govorili o tem, da je kriza vsakih pet in deset let, danes je po šest mesecev že nova kriza," je povedal. Trenutno krizo povzroča vojna v Ukrajini, ki prinaša časovno neopredeljena tveganja, saj se ne ve, koliko časa in s kakšno intenzivnostjo bo vojna trajala, je pojasnil minister.

Danes sprejeti program stabilnosti sicer vključuje zgolj scenarij nespremenjenih politik oziroma spontani scenarij, kar je skladno s preteklo prakso, ko so države v primeru bližajočih se volitev ali v času opravljanja tekočih poslov vlad pripravile programe brez opredelitve prihodnjih ukrepov. Vlada ga je po sprejetju poslala na Evropsko komisijo in fiskalni svet, ki je pred dnevi javno opozoril, da dokumentov ni prejel v zakonskem roku.

Vlada sprejela Program stabilnosti 2022 brez sprememb politik.
Zmanjšujeta se primanjkljaj in javni dolg.
➡️ po oceni bo primanjkljaj že v letu 2023 nižji od 3 % BDP
➡️ javni dolg se v deležu BDP znižuje in bo v 2025 znašal 68 % BDP
✅️ dobra podlaga za delo v naslednjih letih

— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) April 28, 2022

Po Šircljevih besedah program sledi okvirom, ki jih priporočajo mednarodne organizacije kot sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska komisija. Program je bil narejen tudi na podlagi podatkov urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je za letos napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) znižal s 4,7 na 4,2 odstotka.

Ob tej gospodarski rasti, ki jo predvideva Umar, je do leta 2025 izračunan tudi saldo sektorja država. V primeru nespremenjenih politik je nominalni primanjkljaj po posameznih letih nižji od ciljnih vrednosti v deležu BDP. Tako se bo primanjkljaj postopno znižal do leta 2025, ko naj bi znašal 1,7 odstotka BDP. V letu 2022 naj bi po besedah Širclja znašal 4,1 odstotka, medtem ko naj bi bil primanjkljaj v letu 2023 že pod tremi odstotki BDP, in sicer 2,97 odstotka.

Javni dolg se v celotnem obdobju v deležu BDP znižuje in se bo do leta 2025 znižal 68 odstotka BDP, kažejo podatki ministrstva.

Šircelj: Zdravstvena in pokojninska blagajna sta stabilni

"Če govorimo o posameznih blagajnah, lahko rečem, da sta tako zdravstvena kot pokojninska blagajna stabilni," je zagotovilo minister. Glede finančnih sistemov je izpostavil predvsem rast depozitov, ki presegajo 25 milijard evrov. Šircelj na tem mestu pričakuje, da bo prihodnja vlada sprejela določene ukrepe glede optimizacije depozitov, predvsem glede varnega investiranja v prihodnje.

Ker veljavni odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 že opredeljuje pot postopne odprave javnofinančnega primanjkljaja, vlada hkrati s programom stabilnosti državnemu zboru v potrditev ne bo posredovala odloka o okviru za pripravo proračunov za obdobje od 2023 do 2025, v katerem bi, glede na spremenjene makroekonomske okoliščine, postavila prilagojene cilje javnofinančne politike. Pot bo treba bolj podrobno določiti, ko bodo na ravni EU oblikovane bolj jasne usmeritve za prihodnjo fiskalno politiko, so danes sporočili iz finančnega ministrstva.

Vlada je sprejela Nacionalni reformni program 2022

Letošnji nacionalni reformni program zaradi predvolilnega obdobja v Sloveniji vsebuje pregled ključnih ukrepov, reform in načrtov investicij, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju. Ne glede na to, katera vlada bo vladala, bo po mnenju Širclja treba narediti določene spremembe na področju pokojnin, zdravja, dolgotrajne oskrbe ter zelenega prehoda in digitalizacije.

Kot je dejal minister, je najobčutljivejša tema danes inflacija in vodenje denarne politike. To sicer vodi Evropska centralna banka, je spomnil Šircelj in dodal, da se na tem mestu letos pričakuje določene zaostritve, predvsem v smeri prilagajanja denarne politike sedanjim razmeram.

Vlada sprejela Nacionalni reformni program 2022 brez sprememb politik, ki izhaja iz #NOO, in vsebuje ključne reforme za
➡️ zagotavljanje učinkovitega poslovnega okolja,
➡️ spodbujanje zaposlovanja in
➡️ naslavljanje demografskih izzivov in
➡️ ukrepe za zeleni in digitalni prehod

— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) April 28, 2022

Kako uravnavati inflacijo?

V Sloveniji ima največji vpliv na inflacijo cena energentov in hrane. Pri tem se poraja vprašanje, kako uravnavati to inflacijo, predvsem pa kako ob inflaciji zagotoviti socialno varnost tistim, ki so ob inflaciji najbolj prizadeti.

"Lahko rečem, da je ta vlada ob vseh krizah pripravila zelo obsežen načrt, ki je dal odboj gospodarstva, ki je med enim najvišjih v Evropi in svetu, dal je dejansko gospodarsko rast in minimalno nezaposlenost, dal je odlične temelje za nadaljnji razvoj Slovenije ob upoštevanju vseh tveganj," je še povedal Šircelj.

Na novinarsko vprašanje, kako bo Slovenija plačevala za ruski plin oz. ali bo pristala na rublje, je medtem minister pojasnil, da država neposredno ne plačuje plina. Tega plačujejo kupci preko finančnega sistema, na tem mestu pa veljajo sankcije Zahoda proti Rusiji. "Mislim, da mora Slovenija plačevati ta plin v okviru pravnega reda, ki vključuje tudi sankcije," je dejal.