Med mladimi v starosti od 19 do 23 let je vsak drugi študent

V študijskem letu 2008/2009 je študiralo v tujini 2,2 odstotka slovenskih študentov. V EU je študent povprečno star 22 let, kar velja tudi za Slovenijo, ob svetovnem dnevu študentov, 17. novembru, kažejo podatki republiškega statističnega urada (Surs).

V zadnjih dveh desetletjih eliko zanimanje za nadaljevanje študija po srednji šoli Izobrazba je začela postajati vse pomembnejša in obenem tudi dostopnejša v drugi polovici prejšnjega stoletja. Še posebej v zadnjih dveh desetletjih se je zanimanje za nadaljevanje študija po srednji šoli skokovito povečalo: pred 20 leti je med prebivalci Slovenije v starosti od 19 do 23 let študiral vsak peti, v študijskem letu 2010/11 pa je bil študent v tej starostni skupini že vsak drugi, navaja Surs.

Največ študentov v Nemčiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji in na Poljskem V tem letu je bilo v Sloveniji vpisanih v višješolsko in visokošolsko izobraževanje 107.134 ljudi. Slovenski študenti so del skoraj 20-milijonske množice študentov, ki se izobražujejo v EU.

Po podatkih Eurostata se pet držav med njimi (Nemčija, Francija, Italija, Poljska in Velika Britanija) lahko pohvali s preko dvema milijonoma študentov. Ti predstavljajo skupaj s španskimi študenti dve tretjini vseh študentov v EU.

Najmlajši so študenti na Irskem, najstarejši pa na Danskem Študenti v EU, vpisani v terciarno izobraževanje, so bili v študijskem letu 2008/2009 v povprečju stari 22,1 leta. Najmlajši so bili študenti na Irskem (20,2 leta) in v Franciji (20,5 leta), najstarejši pa na Danskem (25,2 leta) in na Švedskem (25,3 leta); v Sloveniji smo se s povprečno starostjo 22,2 leta uvrstili v sredino.

V večini držav EU je študentk več kot študentov, v EU-27 je povprečje 55,5 odstotka študentk. Slovenija se z 58 odstotkov študentk uvršča nad povprečje v EU-27, skupaj z baltskimi državami, Švedsko, Dansko in Slovaško. Le na Cipru in v Liechtensteinu je več študentov kot študentk in sicer 46,8 odstotka oz. 31,7 odstotka.

Največ je študentov družboslovnih ved Študenti se v največjem številu odločajo za študij družboslovnih, poslovnih, upravnih in pravnih ved. V EU je v letu 2008/09 izbralo družboslovje za svoje študijsko področje 35 odstotkov študentov.

V Sloveniji je bil delež takih študentov še nekoliko višji, še posebej pri ženski populaciji; za študij na tem področju se je namreč odločilo kar 44 odstotkov študentk.

V Sloveniji manj študentov naravoslovja v primerjavi z EU Na več drugih študijskih področjih pa Slovenija po deležu vpisanih študentov zaostaja za povprečjem v EU-27. Za študij naravoslovja, matematike in računalništva se je v EU odločilo 10,2 odstotka, v Sloveniji pa 6,2 odstotka študentov; študij zdravstva in sociale si je v EU-27 izbralo 14, 1 odstotka, v Sloveniji pa 8,1 odstotka študentov.

2,2 odstotka slovenskih študentov je študiralo izven države Po podatkih Eurostata je v študijskem letu 2008/2009 študiralo zunaj svoje države povprečno 2,7 odstotka študentov. Slovenci smo z 2,2 odstotka takih študentov nekoliko zaostajali. Za študij v tujini so se v največjem deležu odločali študenti iz Liechtensteina (71,8 odstotka), Cipra (36,4 odstotka) in Irske (14,8 odstotka).

V študijskem letu 2010/11 je bilo med študenti v Sloveniji 2,1 odstotka tujcev, med katerimi sta bili dve tretjini državljanov držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije.