Masleša v odzivu na resolucijo EPP izpostavlja neodvisnost sodstva

Tako opozarja predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša v odzivu na resolucijo Evropske ljudske stranke (EPP) o Sloveniji. Resolucijo je označil za politični diskurz.

"Resolucija EPP vzpostavlja tipičen politični diskurz ... " Masleša tako izpostavlja, da "resolucija EPP vzpostavlja tipičen politični diskurz, v katerega se sodstvo ne more in se tudi ne bo vključevalo". Poudarja pa, da je pravilnost in zakonitost vsake posamezne sodne odločbe mogoče preizkusiti le v postopku s pravnimi sredstvi. To velja tudi v konkretnem primeru.

EPP je namreč v Bruslju v sredo izrazila globoko zaskrbljenost nad razmerami v Sloveniji. Soglasno je sprejela resolucijo z več sklepi, v katerih je med drugim izrazila zaskrbljenost zaradi obsodbe prvaka SDS Janeza Janše. V EPP upajo, da bo obravnava Janševe pritožbe na sodišču druge stopnje izvedena v roku treh mesecev.

Masleša: Temeljne vrednote slovenskega sodstva so neodvisnost in nepristranskost ... Masleša odgovarja, da so temeljne vrednote slovenskega sodstva neodvisnost in nepristranskost, odgovornost, integriteta in poštenost, sojenje v optimalnem in predvidljivem času ter zagotavljanje kakovostne storitve za stranke v sodnih postopkih. Glavna merila uspešnega sodišča in sodnika pa so postopkovna pravičnost, kakovost sodne odločbe ter sojenje v optimalnem in predvidljivem času.

V EPP so opozorili tudi, da je Evropska komisija maja letos izpostavila, da je stanje slovenskega pravosodnega sistema nezadovoljivo, in slovenski vladi naložila vrsto ukrepov za njegov popravek.

"Stanje se je medtem že močno spremenilo, rezultati pa so spodbudni" "Ugotovitve Evropske komisije so znane, a temeljijo na podatkih iz leta 2010. Stanje se je medtem že močno spremenilo, rezultati pa so spodbudni. Opazne pozitivne trende potrjuje tudi poznejša letošnja ocena Evropskega sveta," je v odzivu zapisal Masleša.

Ob tem poudarja, da so kakovostni premiki pri delovanju sodišč rezultat večletnega truda sodnikov in sodnega osebja ter prenove poslovnih procesov, ki jih je vrhovno sodišče predstavilo že ob odprtjih sodnega leta v 2012 in 2013. "Pozitivne trende sodstvo še naprej sistematično krepi v smeri temeljitega in trajnega izboljšanja," je dodal.

Nima občutka, da bi se slovenski spori selili na evropsko raven Pravosodni minister Senko Pličanič pa je ob robu seje DZ ponovil, da je kakršnokoli izrekanje političnih organizacij o sodnih postopkih, ki še potekajo, neprimerno. Vzbudi se namreč lahko vtis o poskusu vplivanja na odločitev v konkretnem postopku. Pličanič sicer težko reče, da ga resolucija EPP preseneča, a nima občutka, da bi se slovenski spori selili na evropsko raven.

Časovni okvir sprejetja resolucije – pritožbe v zadevi Patria in odgovori nanje so bili namreč ravno poslani na višje sodišče – pa potrjuje njegove besede, je dejal. Tudi če bi bila resolucija sprejeta kdaj drugič, bi pri marsikomu vzbudila občutek vplivanja na sodstvo, ki mora biti v vsaki državi popolnoma neodvisno, meni minister.

Kot je poudaril, resolucija namreč ne poziva zgolj k neodvisnosti in nepristranskosti sodstva, ampak so bile "izrečene še nekatere druge besede", denimo o roku, v katerem je treba odločiti.

Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek ocenjuje, da resolucija EPP ne pomeni posega v avtonomijo slovenskega sodstva. Ob zaskrbljenosti EPP zaradi obsodbe predsednika SDS Janše na prvostopenjskem sodišču Jerovšek pravi, da gre "preprosto za politično stališče do procesa, pri katerem so v stranki opažali, da ni zagotovljeno neodvisno, pošteno sojenje".

Rajko Pirnat s katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti pa je opozoril, da je treba na resolucijo gledati kot na strankarski dokument. "Gre še za eno strankarsko zadevo," je poudaril.

Jerovšek ne želi ugotavljati, ali je bilo sojenje neodvisno in pošteno Jerovšek ne želi ugotavljati, ali je bilo sojenje neodvisno in pošteno, saj ni hodil na obravnave. Po njegovih besedah so izrazi zaskrbljenosti glede sojenja v posameznih državah vedno na mestu. "Pri nas se ni nikoli obsojalo, ko so razni politični akterji v Evropi govorili, da v kateri od držav ni poštenega sojenja. Celo podpirali so to," je opozoril v izjavi.

Tudi pričakovanje EPP, da bo do obravnave na drugostopenjskem sodišču prišlo v predpisanem roku treh mesecev, po njegovem mnenju ni sporno. "Menim, da je na mestu, saj lahko tako hude obsodbe, če se postopek vleče, pri obsojenih na prvi stopnji puščajo neizbrisne posledice," je dejal.

Pojasnjuje, da trimesečni rok sicer ni prekluzivni rok, saj lahko sodišče odloči tudi kasneje. "Dobro pa je, da se odloči še prej. Pošteno in neodvisno sojenje upošteva tudi razumni čas sojenja," je dodal.

Pirnat: Omenjeni rok treh mesecev v slovenskem pravnem sistemu ni določen Po mnenju Rajka Pirnata je nenavadno, da besedilo postavlja slovenskemu sodstvu in sodiščem zelo konkretne zahteve. Omenjeni rok treh mesecev v slovenskem pravnem sistemu ni določen, je opozoril.

Resolucija je v tem delu po njegovi oceni "nesprejemljiva". Strinja se, da pravica do sojenja v razumnem roku zahteva, da je tudi na drugi stopnji odločeno v razumnem roku. "Ne more pa neka stranka postavljati roka na tak način," je poudaril. Sodišče ne sme odlagati odločitve nerazumno dolgo, a ne sme biti pod časovnim pritiskom, je dodal.