Maribor bo prekinil pogodbo z Iskro Sistemi, sporni radarji naj bi bili odstranjeni

Pomisleki opozicije, da se s tem vali odgovornost za spodleteli projekt na mestni svet, so bili preglašeni. V Iskri so za pogajanja o prekinitvi pogodbe odprti.

Mestni svetniki so soglašali, da se pogodba o javno-zasebnem partnerstvu z Iskra Sistemi sporazumno razveže in da občina od podjetja "odkupi že postavljeno oziroma obnovljeno semaforsko signalizacijo, ki je v funkciji". O ceni in ostalih obveznostih, ki bodo nastale zaradi prekinitve pogodbe, naj bi se šele začeli pogajati. Predlog je podprlo 17 članov mestnega sveta, pet jih je bilo proti.

Po besedah direktorja občinskega urada za komunalo, promet in prostor Vilija Eisenhuta od podjetja Iskra Sistemi niso dobili še nobenih konkretnih zahtevkov, so se pa strinjali, da obstajajo tri možnosti. Prva je omenjena sporazumna prekinitev pogodbe, druga neizpolnjevanje pogodbe in čakanje na tožbo, ki so jo Iskra Sistemi po neuradnih navedbah napovedali v višini 126 milijonov evrov.

Tretja možnost pa naj bi bila izvajanje pogodbe, to pomeni začetek izdajanja plačilnih nalogov prehitrim voznikom. Zabeleženih kršitev naj bi bilo že okoli 150.000, a plačilnih nalogov še niso začeli izdajati, saj čakajo na mnenja državnih institucij glede zakonitosti pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.

Občina naj bi odkupila le obnovljene semaforje in pripadajočo opremo Če se doseže sporazumna prekinitev pogodbe, bodo Iskra Sistemi po besedah Eisenhuta odstranili radarje, saj ti niso last občine. Občina naj bi odkupila le obnovljene semaforje in pripadajočo opremo. Ocenjujejo, da so Iskra Sistemi v obnovo mariborskih križišč vložili okoli 2 milijona evrov.

V Iskri sistemih niso odgovorili na vprašanje, ali bodo pristali na sporazumno prekinitev pogodbe in kakšni so njihovi pogoji za to. Prvi mož Iskre Dušan Šešok pa je povedal, da podpirajo vsak razumen predlog, ki bo sprejemljiv za obe pogodbeni stranki. Za zdaj pa ni bilo še nikakršnih pogajanj glede sporazumne prekinitve pogodbe, je zatrdil.

Auer: Za zadevo je odgovoren prejšnji župan "Za zadevo je odgovoren prejšnji župan, ki ga je mestni svet pooblastil za izvedbo projekta. On je tisti, ki je podpisal pogodbo, o vsebini pogodbe ter načinu postavitve radarjev mi nismo nič vedeli," je dejal predsednik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer. Po njegovem mnenju je bolje, da o pogodbi presodijo pristojni organi, to sta protikorupcijska komisija in računsko sodišče, ali pa novoizvoljeni župan.

"Saj sploh ne vemo, koliko bo to občino stalo," je dodal mestni svetnik Lipe Rok Peče. Podžupan Milan Mikl, ki je vodil sejo, je pojasnil, da bodo številke znane po uradnem začetku pogajanj in bodo rezultat "uradnih cenitev v skladu z zakonodajo", dokončni dogovor z Iskra Sistemi pa bo moral potrditi še mestni svet. Neuradno se omenja stroške za občino v višini 7 milijonov evrov.

Križman: Naj problem reši tisti, ki je bil za to pooblaščen Alojz Križman iz Liste za Maribor je prepričan, da se s tem odgovornost vali na mestne svetnike, ki so bili ves čas sklepanja pogodbe izključeni s pogajanj. "Problem je treba rešiti. A naj ga reši tisti, ki je bil za to pooblaščen," je dejal.

Mikl: Radarji očitno niso tako zgrešena zadeva, saj se je promet umiril Mestni svetnik SLS in Županove liste Jožef Škof pa je spomnil na veliko število zabeleženih prometnih kršitev, ki po njegovem prepričanju jasno kažejo, da je varnost na mariborskih cestah porazna. "Radarji očitno niso tako zgrešena zadeva, saj se je promet umiril," je izpostavil tudi Mikl.

Oglasil se je tudi županski kandidat SD Matevž Frangež. Po njegovem mnenju naj problem radarjev reši novo vodstvo mesta na temelju ugotovitev komisije za preprečevanje korupcije. "Sporazumna razveza pa je sprejemljiva le, če so pred tem znane vse finančne posledice razveze. Brez tega je lahko ta korak za mesto izjemno škodljiv in zgolj všečna predvolilna poteza županskega kandidata Mikla," je zapisal v sporočilu za javnost.

Občina je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni stekal na njegov račun.

Prve radarje so postavili sredi oktobra, a je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih, vrstili pa so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Franca Kanglerja.