Lojze Peterle Sloveniji napoveduje občutno daljše okrevanje kot pred 22 leti

Ob Dnevu državnosti smo se o osamosvojitvi Slovenije, vrednotah iz tistega časa, rdeči zvezdi in prihodnosti naše države pogovarjali s prvim slovenskim predsednikom vlade Lojzetom Peterletom. Kako po 22 letih gledate na čas osamosvajanja naše države? Vesel in ponosen sem, da nam je pred 22 leti uspelo uresničiti najvišji politični cilj Slovenk in Slovencev, ki so o samostojni državi sanjali dolgo časa. Vesel sem, da nas je ta projekt povezal in doživel tudi plebiscitarno podporo. Če Demos ne bi zmagal na prvih demokratičnih volitvah s programom samostojne Slovenije, ne bi bilo nobenega plebiscita. Skupaj smo stopili tudi v času vojne. Opustili smo totalitarni režim. Zame je Dan državnosti nekaj, kar močno praznujem. Večjega praznika Slovenci kot narod nimamo. Takrat smo vstopili v družbo svobodnih, demokratičnih narodov z dostojanstvom lastne države. To je velika vrednota, ki jo lahko nedeljeno praznujemo skupaj. Mnogi se danes sprašujejo, ali smo se za to borili. Kako bi jim odgovorili? Večkrat sem že povedal, da se za to, kar imamo zdaj, nismo borili. Borili smo se ravno proti pojavom, ki so pripeljali do tega, kar imamo danes. Naša kriza ni rezultat svetovne krize, tudi ni rezultat evropske politike, ni posledica osamosvojitve, tudi ni posledica demokracije. V naši državi so si nekateri želeli pridobiti preveč, in to na račun drugih. Ker ni delovala pravna država, je nastala sistemska korupcija. Začelo se je krasti in neodgovorno ravnati z lastnino državnih podjetij. Ob tem se je zgodil še slab nadzor, najprej nad bankami. Zdaj pa je prišel račun, za katerega se zdi, da ga bomo plačali vsi. Za to ni kriva osamosvojitev, niti demokracija. Ko smo se osamosvajali in vstopali v Evropsko zvezo, smo se zavezali pravni državi in socialno-tržni ekonomiji. V krizi smo, ker nismo dosledno uresničili ne prvega ne drugega. Pri nas še deluje dogovorna ekonomija. Toleriramo neodgovorno ravnanje. Poglejmo po Evropi: Švedski, Nemčiji, Finski, Avstriji, Poljski, Latviji … gre kljub svetovni krizi sorazmerno dobro. Slabo gre tam, kjer so nastala odstopanja od pravne države, kjer se je pojavila korupcija, draga država in kjer ni bilo pravočasnih reform. Mi smo med letoma 1990 in 1992 dokazali, da smo sposobni reform, da smo sposobni motivirati ljudi, dobiti zaupanje in tudi izvesti projekte. Koalicija Demos je takrat izpeljala ključne programske točke, ki jih je obljubila pred volitvami. Mi smo poskrbeli za dobro izhodišče. Kaj so potem delali z zapuščino, pa je drugo vprašanje.

So po vašem mnenju vrednote slovenske osamosvojitve danes v družbi dovolj poudarjene?

Na splošno sploh ne. Marsikje so povsem odsotne ali pa celo osamosvojitev krivijo za trenutno stanje. V šolah mladina komajda še kaj izve o tem. Ponavadi zmanjka časa za te teme. Veliko več pozornosti se namenja drugim delom zgodovine, ki so za nas manj pomembni. Danes imam vtis, da mladina preprosto ne ve, kaj oziroma zakaj se je kaj zgodilo. Kako je bilo prej in zakaj so nastale spremembe.

Danes sta mir in svoboda samoumevna. Vesel sem, da se mlade generacije rojevajo v takšnih okoliščinah, vendar mislim, da bi bilo prav, da bi v šolah imeli pouk o tem in da bi vedeli, zakaj se je kaj zgodilo. Potem bi tudi državo bolj cenili.

Predsednik SDS-a Janez Janša je pred dnevi dejal, da bo premierka Alenka Bratušek ravnala v nasprotju z ustavno prisego, če se bo vlada odločila, da bodo na proslavi ob dnevu državnosti navzoči prapori z rdečo zvezdo. Se strinjate z njim?

Spominjam se, da rdeče zvezde ob proglasitvi države na Trgu republike ni bilo. Ta simbol ni simbol samostojne in demokratične Slovenije. To je bil simbol neke druge države, katere armada nas je pod tem simbolom tudi napadla. Ta simbol ni povezoval Slovencev, ampak nas je delil. Pod tem simbolom, ki se ga drži revolucionarno nasilje, so bili nekateri vodilni, drugi pa so bili drugorazredni, številni pa so morali zaradi nje na silo na drugi svet, med vojno ali po njej.

Skratka, ta simbol težko praznujemo skupaj. Spoštujem tiste, ki so se iz domoljubnih nagibov borili proti okupatorjem, sem pa proti temu, da se je ta boj izkoristil za prevzem oblasti, in vsemu, kar je s totalitarnim režimom sledilo. Želel bi si, da praznujemo s simboli, ki nas povezujejo. Žal je javnost skoraj obšlo dejstvo, da se je ustavno sodišče zelo jasno in odklonilno izreklo proti poimenovanju ene od ljubljanskih cest po Titu.

Slovenija se je po dobrih dveh desetletjih znašla na razpotju. Vprašanje je, ali bomo v razvoju uspešno sledili bogatim zahodnim demokracijam ali pa bomo padli med države z vprašljivo stopnjo demokracije in zaostalim gospodarstvom. Po kateri poti bomo šli?

Kriza dokazuje, da smo že šli po napačni poti. Zdaj nam kot kamuflažo ponujajo rdečo zvezdo, čeprav smo že izkusili, da ne vodi naprej. Na začetku devetdesetih let smo pokazali, da je mogoča drugačna, boljša Slovenija. Prehitevali smo nekatere druge države, tudi starejše države članice. Lepo smo se premikali na lestvicah uspešnosti znotraj Evropske zveze, dokler se pač zaradi razlogov, ki sem jih že pojasnil, ni začelo razvijati drugače.

Bili smo zelo ugledna država, imeli so nas za najboljšo državo kandidatko, potem pa za najboljšo novo članico. Danes kolegom v Bruslju še vedno težko pojasnjujem, kaj se je zgodilo s Slovenijo. V krizi smo ravno zato, ker se je zgodil odmik od vrednot osamosvojitve oziroma tistega, za kar smo se takrat borili.

Če bomo dali v ospredje vrednote osamosvojitve, ki zadevajo vse nas, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, enake možnosti, demokracijo, socialno-tržno ekonomijo, predvsem pa načela pravne države, če bomo to spet postavili v sredino, bo Slovenija spet našla pravo pot, vmes pa je videti, da bomo plačali visok račun. To pot bo okrevanje trajalo dalj časa kot pred dobrimi dvajsetimi leti. Takrat smo se pobrali v treh letih.