Lojze Peterle: Notranja kohezija močnejša od različnih vizij

Predsednik društva Milan Kučan je izrazil posebno veselje, da se je vabilu odzval Lojze Peterle (NSi/EPP).

Poleg njega so v razpravi, ki jo je vodila nekdanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko, sodelovali še Ivo Vajgl (DeSUS/Alde), Tanja Fajon (SD/S&D), Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) in avstrijska poslanka in koroška Slovenka Angelika Mlinar. Kot je pojasnil Kučan, so iz vsake politične skupine povabili po enega našega poslanca.

Kučan je uvodoma nanizal vzroke, ki so spodbudili razpravo. Izpostavil je razmišljanja o preseženosti ideje evropskega združevanja, upadanje zaupanja v EU in njene institucije, transparentnost odločanja v uniji, vloga evropskih poslancev - ali so slovenski evropski poslanci tudi glasniki slovenskih interesov, odnose med bolj in manj razvitimi državami unije in izvolitev novega parlamenta in komisije. Peterle: Notranja kohezija močnejša od različnih vizij Evropski poslanci so predstavili tako nekatere glavne poudarke dogajanj v uniji v zadnjih letih kot tiste, ki bi morali biti po njihovem prepričanju v ospredju v prihodnje, tudi glede vloge Slovenije.

Peterle, ki je poudaril, da se udeleži vsakega pogovora na tovrstno temo, je izrazil prepričanje, da je v uniji notranja kohezija močnejša od različnih vizij. Glede krize je kot ključna izpostavil politično voljo in spoštovanje pravil igre. "Če bi se držali pravil igre povsod, na severu in na jugu, take krize, kot smo jo doživeli, ne bi imeli," je menil. V prihodnje si želi, da bi Slovenija prispevala svoj delež k temu, da bi imeli več od tega, da unijo sestavlja 28 držav članic.

Vajgl se je strinjal s Peterletom, da pomena države ne določa njena velikost, temveč njena dejanja. Slovenija bi lahko po njegovem prepričanju sicer dobila nekaj več samozavesti oz. samozavedanja, če bi denimo priznala Palestino. "EU bi se morala ukvarjati z velikimi političnimi problemi" S tem, da bi Slovenija v uniji morala imeti svojo vlogo in pomen, se je strinjal tudi Šoltes, ki je poudaril, da mora biti država zlasti aktiven igralec, tudi pri črpanju evropskih sredstev.

Fajonova je medtem menila, da bi se morala EU "ukvarjati z velikimi političnimi problemi, države članice pa z manjšimi". "Cilj bi moral biti jasna skupna zunanja in varnostna politika, jasna skupna azilna in migracijska politika ter jasen skupni gospodarski prostor, gospodarska unija," je menila Mlinarjeva in se strinjala, da bi se z drugimi stvarmi morale ukvarjati članice.