Torek, 5. 3. 2024, 20.15
8 mesecev, 3 tedne
Letos štirje nagrajenci za izjemne gospodarske dosežke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Nagrajenci od leve proti desni: Robert Medle (Roletarstvo Medle), Milan Košeljnik (Kolding), Dragan Mešič (Megras) in Janko Koprivec (Siliko)
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je za leto 2023 podelila štiri nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, najstarejša in najprestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji, ki jih podeljujejo že od leta 1969. Nagrajencem so jih izročili na slovesnosti v Cankarjevem domu. Zbrane je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Nagrade za leto 2023 prejmejo ustanovitelj in prokurist podjetja Siliko z Vrhnike Janko Koprivec, direktor družbe Roletarstvo Medle iz Novega mesta Robert Medle, direktor družbe Kolding s Prevalj Milan Košeljnik ter direktor družbe Megras iz Murske Sobote Dragan Mešič.
Koprivec je Siliko ustanovil leta 1984, takrat še kot samostojni podjetnik. Podjetje je razvojni dobavitelj in proizvajalec tehničnih izdelkov iz elastomerov in termoplastov s 598 zaposlenimi in je prisotno na več kot 30 tujih trgih. V letu 2023 je ustvarilo 104,9 milijona evrov prihodkov, dobiček pred obdavčitvijo pa je znašal 10,9 milijona evrov.
Slavnostna podelitev nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.
Z razvojem v dobavitelja za nemško avtomobilsko panogo je Siliko pridobil izjemen vpogled v dogajanje in nove trende v industriji. To mu omogoča, da je bistveno bolje pripravljen na smeri razvoja nemške avtomobilske industrije, so pojasnili na GZS. Z višjo kompleksnostjo produktov in pozicioniranjem podjetja kot kompetentnega partnerja z visokotehnološkimi rešitvami so si postavili temelje jasno začrtane poti za obstoj in rast tudi v prihajajočih letih, so dodali.
Medle je predstavnik druge generacije družinskega podjetja, ki se je razvilo iz očetove obrtne delavnice pred 47 leti. Njihovi glavni produkti so rolete in žaluzije ter proizvodnja polizdelkov za izdelavo rolet, žaluzij in PVC oken. Pod njegovim vodstvom se je število zaposlenih povečalo s 50 na 200, prihodki podjetja so se ob koncu leta 2023 ustavili pri 42,7 milijona evrov, dobiček pred obdavčitvijo pa je dosegel 8,1 milijona evrov.
Komisija za nagrade je v obrazložitvi še zapisala, da rast podjetja Medle, ki je v zadnjih treh letih povečalo produktivnost za izjemnih 30 odstotkov, temelji na multiplikacijskih učinkih vlaganj v razvoj izdelkov in storitev, digitalizacijo in optimizacijo poslovnih in proizvodnih procesov, promocijske in marketinške aktivnosti in posodobitev proizvodnih zmogljivosti.
Podjetje Kolding je bilo ustanovljeno leta 1993 in velja za priznanega proizvajalca visokokakovostnih valjev, rezervnih delov ter druge metalurške opreme. Dejavno pa je še v drugih panogah, kot so energetika, rudarstvo in inženiring. Lani je imelo pod Košeljnikovim vodstvom 9,8 milijona evrov prihodkov, dobiček pred obdavčitvijo pa je znašal 900.000 evrov. Cilj je, da z lastnimi razvojnimi projekti postanejo uveljavljen proizvajalec metalurške opreme z lastno blagovno znamko.
V Koldingu, ki ima 44 zaposlenih, so se v letu 2022 zaradi vojne v Ukrajini soočili z izgubo svojega največjega, ruskega trga. Toda zaradi izjemne prilagodljivosti in sposobnosti hitre preusmeritve na druge tuje trge, predvsem znotraj EU, ter na nove trge, kot so ZDA, Egipt in Indija, so izvoz v obdobju med leti 2020 in 2022 celo povečali za 25 odstotkov, so zapisali na GZS.
Slavnostna podelitev nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.
Podjetje Megras, ki ga vodi Mešič, je bilo ustanovljeno leta 1991 ter je prepoznaven in poslovno uspešen dobavitelj prirobnic na trgih Evrope in širše. Kot piše v obrazložitvi nagrade, je podjetje tudi v času kriz v zadnjih treh letih ohranilo stabilnost in celo izboljšalo prodajo. Veliko pozornosti so namenili krepitvi prodaje glavnega izdelka prirobnic obstoječim in novim kupcem s tržišč Nemčije, Avstrije, Italije, Turčije in Slovenije ter vzpostavitvi prodaje na novih trgih.
Megras, ki zaposluje 40 ljudi, po navedbah komisije za nagrade odlikuje tudi skupno razvijanje inovativnih rešitev z dobavitelji in kupci. V letu 2023 je ustvarilo 6,6 milijona evrov prihodkov ter 866.000 evrov dobička pred obdavčitvijo.
Predsednica Pirc Musar ob nagradah GZS o nujnosti reform skupaj z gospodarstvom
Če želi Slovenija ponovno zagnati svoje družbene in gospodarske potenciale, je treba takoj sprejeti celovite reforme, je danes ob podelitvi nagrad GZS pozvala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Vodilo reform mora biti, da bodo državljani živeli bolje, kar pa je mogoče zagotoviti le skupaj z gospodarstvom, je dodala.
"Za Slovenijo je ključno, da ima stabilno in predvidljivo ter do gospodarstva prijazno davčno okolje ... Treba je sprejemati odločitve, ki ne gredo v škodo gospodarstva. To ne pomeni nižanja davkov za vsako ceno, a prepogoste spremembe dohodnine in davka na dobiček ne pomenijo stabilnega, predvidljivega davčnega okolja in posledično smo manj konkurenčni," je na slovesnosti s podelitvijo letošnjih nagrad Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani dejala predsednica republike.
Predsednica se je zahvalila celotnemu slovenskemu gospodarstvu, "ki se kljub negotovim razmeram na globalnih trgih ponaša s številnimi uspehi tudi v letu 2023", in opozorila, da se bodo negotovosti - med drugim zaradi vojn, ohlajanja nemškega gospodarstva, težav v logistiki skozi Sueški prekop - odrazile v poslovanju tudi letos. Izpostavila je strukturna neskladja na trgu dela, nekonkurenčnost pri pridobivanju strokovnjakov iz tujine zaradi visoke obdavčitve plač.
Dodala je, da je to eno od pomembnejših razvojnih vprašanj naše države, pri katerem "ne bi smelo biti prostora za strankarska preigravanja". Po njenem mnenju investitorji upravičeno pričakujejo, da jim bo vlada vsaj za določeno obdobje zagotovila nespremenjene pogoje poslovanja.
Slovenija je ob vstopu v EU veljala za prvaka nove povezave, a so jo nekatere od držav, s katerimi je vstopila v EU, dohitele in tudi že prehitele. "Če želi Slovenija ponovno zagnati vse svoje družbene in gospodarske potenciale ter stopati po poti najbolj razvitih družb, se bomo težko izognili resnim in celovitim reformam," je poudarila.
Dodala je, da smo še v času, ko ni potrebe, da bi bile te reforme boleče, niti ni potrebe, da bi ena interesna skupina prevladala nad drugo. "A le, če se jih lotimo iskreno, pošteno, strokovno in takoj. V ospredju naj bo dobrobit države kot celote in vseh njenih vitalnih podsistemov. Ključno vodilo reform mora biti, da bodo zaradi njih državljanke in državljani živeli bolje, kar pa lahko zagotovimo le skupaj z gospodarstvom," je povedala in poudarila, da ni močne socialne države brez močnega gospodarstva.
"Resetirajmo nepotrebno regulacijo"
Tudi predsednik GZS Tibor Šimonka je v nagovoru pozval k ustvarjanju konkurenčnih poslovnih pogojev za gospodarstvo. "Resetirajmo nepotrebno regulacijo in delamo v smeri hitrejšega umeščanja tako gospodarskih kot infrastrukturnih projektov v prostor, dosezimo energetsko samozadostnost, s tem tudi suverenost države ter konkurenčne cene in pogoje," je pozval.
Podjetja bodo namreč uspešnejša in družba bo bogatejša, da bo lahko izvedla zeleni prehod in dosegla trajnostni razvoj, je poudaril.
O umetnosti vodenja, ki je tema letošnjih nagrad GZS, je Šimonka dejal, da mora imeti dober vodja med drugim ustrezne karakterne značilnosti, talent, vizijo in voljo, sposoben mora biti zaznati širšo sliko in voditi z zgledom, imeti pa mora tudi poslovne uspehe. "In to na GZS vsa ta leta iščemo - nagrajujemo poslovno uspešna podjetja, ki dosegajo in ohranjajo poslovne rezultate na daljši rok," je dejal predsednik GZS.
