Petek, 29. 8. 2025, 9.06
2 uri, 7 minut
Sladka slovenska transverzala, peti dan
Kraljevska etapa! Ko je padla Jezerska Kočna: od Grintovca do Storžiča – in nazaj v formo #video
Peta etapa Sladke slovenske transverzale se je začela kot vsaka druga – budilka ob 5.45, zajtrk ob 6.00 –, a nadaljevala povsem drugače. Po dveh najtežjih dnevih doslej sem bil fizično prazen in tudi v glavi načet. Iskreno: če me ob mizi ne bi čakal markacist Marko Krajnc, se verjetno iz postelje sploh ne bi pobral. Pred menoj je bila etapa, ki sem se je bal – ne zaradi kilometrov, pač pa zaradi Jezerske Kočne, edinega vrha, ki ga v pripravah nisem osvojil in kjer sem pred časom, v megli in hipo, prvič poklical GRS. Danes je bil dan za popravni izpit.
Prvi cilj: Grintovec – da si jutri olajšam težko
Za ogrevanje nič manj kot Grintovec – najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Tempo je stekel, korak je bil presenetljivo dober. A v načrtu je bil tudi taktičen rez: želel sem ga "odkljukati" že danes, da bi si jutri vsaj malo olajšal dan.
Na vrhu pa hladna realnost: najkrajša povezava proti Jezerski Kočni je po podoru zaprta. Nič, obrat – po isti poti dol. Tam me je, po dogovoru, ujel Marko.
Prek strmih trav in rezane skale – v veter, meglo in dež
Z Markom se naveževa na teren proti Jezerski Kočni. Razmere so resne: gosta megla, pršenje in sunki vetra do 80 kilometrov na uro. Korak za korakom, na varno, brez egoističnih izpadov.
Na ključnem odseku prideva do skalnega okna, znamenitega naravnega prehoda, ki ga pozna večina ljubiteljev tega grebena. Kratek "tunel", foto za spomin – in naprej, v tišini, v fokus.
Vrh! Tokrat brez drame v glavi, le čista, olajšana radost. V takem vremenu osvojiti Kočno … to je zame velika osebna zmaga.
Sestop v realnost in dolg tek proti Storžiču
Sledi zahteven plezalni sestop do Češke koče, tam se z Markom posloviva – on nazaj proti Logarski, jaz pa čez Zgornje/Spodnje Jezersko po svoj logistični paket (tudi nove tekaške superge) in naprej.
Na mizi sta dve možnosti: danes zaključiti bližje ali pa stisniti "kraljevski dan" do konca. Kočna mi je dala zagon – odločim se za drugo.
Najprej odkljukam Planinski dom na Kališču (štampiljka), se vrnem na greben, osvojim Storžič in potem spustim tisoč višinskih metrov do Planinskega doma pod Storžičem. V cilju me čakata nekdanja sošolca s FŠ, Rimi in Jaka – poklon, fanta, polepšala sta mi večer.
Zakaj je bila ta etapa več kot samo kraljevska
Ne zaradi številk – čeprav so epske –, temveč zaradi občutka. Po dveh dneh, ko me je mlelo in sem resno dvomil, sem se danes dvignil kot feniks.
Brez Marka se to ne bi zgodilo. Njegovi mirnost, znanje in prisotnost so pomenili razliko med "morda" in "da, zmorem". Hvala ti.
Statistika dneva
- Čas na poti: 13+ ur
- Razdalja: > 36 km
- Vzpon: ~ 3.000 m
- Spust: > 3.600 m
- Vrhovi: Grintovec, Jezerska Kočna, Storžič
- Posebni trenutki: skalno okno na poti na Kočno, veter do 80 km/h, megla, plezalni sestopi
Misel za konec
To ni bil najdaljši dan zaradi kilometrov. Bil je najdaljši zato, ker sem na njem spet našel sebe: mirno glavo, odločeno nogo in spoštovanje do gora.
Jutri je nov dan. Danes pa – hvala vsem, ki držite z mano, in hvala ljudem, kot je Marko, ki v pravem trenutku ustvarijo varnost in zaupanje.
Sladka slovenska transverzala se nadaljuje.
A vremenarji napovedujejo dva dneva dežja …