KPK po pregledu 26 zdravstvenih zavodov: Zaznali smo številna tveganja za korupcijo

Ugotovitve analize, ki so jo začeli februarja, sta na novinarski konferenci pojasnila predsednik KPK Robert Šumi in vodja službe komisije za nadzor Katja Mihelič Sušnik.

Kot sta pojasnila, je komisija v analizi zaznala številna tveganja tako za korupcijo kot za nastanek kršitve integritete posameznikov. Zato so ministrstvu za zdravje, uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, izbranim javnim zdravstvenim zavodom ter drugim pristojnim organom podali nova priporočila za njihovo ustreznejše upravljanje.

Podali so nova priporočila za ustreznejše upravljanje 

Med njimi so izpostavili vzpostavitev skupnega sistema nabave, konkretne ukrepe za centralizirano vodenje javnih naročil, uvedbo nacionalne revizijske službe ter usposabljanje zaposlenih. Na komisiji od ministrstva pričakujejo ustrezno naslovitev zaznanih tveganj in njihovo upravljanje v praksi ter morebitno nadaljnje sistemsko analiziranje pridobljenih podatkov.

V analizi je KPK pregledala evidenčna in javna naročila 26 javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni desetim največjim dobaviteljem na področju nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022. Cilj analize je bila identifikacija korupcijskih tveganj in podaja ustreznih priporočil, s tem pa preprečevanje korupcije in krepitev integritete, transparentnosti in odgovornosti.

Obdelali so več kot 330 tisoč vrstic posredovanih podatkov o evidenčnih naročilih, pregledali več kot 600 strani pravilnikov ter odgovorov na vprašanja o pravilnikih in upravljanju tveganj ter spletne strani vseh 26 izbranih javnih zdravstvenih zavodov. Znesek izvedenih javnih naročil pri vseh zavodih v obravnavanem obdobju je skupno znašal skoraj milijardo evrov. Konkretnih poslov znotraj vsakega naročila niso preučevali, saj za njihovo presojo naj ne bi bili pristojni.

Kakšna tveganja so zaznali? 

Zaznali so tveganja, ki se nanašajo neposredno na institute zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. To so na primer tveganja glede neporočanja in pomanjkljivega poročanja zavezancev za poročanje premoženjskega stanja, nevključevanja protikorupcijske klavzule v posle za evidenčna naročila, nezaznavanja nastanka lobiranja ter nezakonitega in neetičnega vplivanja v postopkih javnih naročil, nastanka okoliščin nasprotja interesov uradnih oseb in druga.

Zaznali so tveganja tako za korupcijo kot tudi za nastanek kršitev integritete posameznikov. To so tveganja na primer glede zagotavljanja transparentnosti, sledljivosti, enakopravne obravnave, učinkovitosti, gospodarnosti in zakonitosti, slabe podpore v informacijskih tehnologijah, drobljenja javnih naročil, nezadostnega znanja zaposlenih in kadrovske podhranjenosti ter uporabe zunanjega svetovanja.