Torek, 24. 5. 2016, 14.23
9 mesecev, 2 tedna
Ko grozijo poplave: kako lahko preprečimo najhujše?
Pred vsakim napovedanim večdnevnim dežjem je treba pravočasno ukrepati in se prepričati, ali je naše bivališče ustrezno zaščiteno pred poplavami. S pravimi ukrepi lahko zaščitite svoje imetje in preprečite najhujše.
V Sloveniji obstaja nevarnost poplav v vseh letnih časih, najbolj obsežne so navadno med septembrom in decembrom. Za to obdobje so najbolj značilne poplave večjih rek, ki zajemajo velik del države in posledično za sabo puščajo obsežnejše razdejanje.
Prihajamo pa v obdobje, v katerem so glede na statistike najbolj značilne hudourniške poplave, ki sicer zajemajo manjša območja, ampak so prav tako silovite in povzročajo veliko škode.
V Sloveniji je po podatkih Uprave za zaščito in reševanje več kot tretjina poplavnih območij hudourniških. Tovrstne poplave so nenadne in zelo intenzivne, zato so tudi najbolj uničujoče.
Ali živite na poplavnem območju?
Že pred nakupom novega bivališča se morate prepričati, ali bo vaš dom varen oziroma ali stoji na poplavnem območju.
Ker nimamo vedno možnosti izbire, je še toliko pomembneje, da se, če vaša hiša stoji na tvegani lokaciji, pozanimate o nujnih ukrepih. Voda je nepredvidljiva, ob poplavah se vse dogaja zelo hitro, zato sta predpriprava in ustrezno znanje ključnega pomena.
V Sloveniji na območjih poplavljanja živi približno sedem odstotkov prebivalstva, kažejo podatki spletne strani ARSO. Največji delež prebivalcev na območjih poplavljanja je v Savinjski (13 odstotkov), Koroški (12 odstotkov), Zasavski (deset odstotkov) in Osrednjeslovenski (devet odstotkov) statistični regiji.
Nujni ukrepi pred poplavo
Slovenija spada med najbolj namočene države na svetu: na kvadratni meter našega ozemlja letno v povprečju pade več kot 1.400 litrov padavin. Težava nastane predvsem v posebnih vremenskih okoliščinah, ko v zelo kratkem času pade izjemna količina padavin. Toda poplave so predvidljive, zato lahko vedno ustrezno in dovolj hitro ukrepate.
V obdobju od junija do septembra so najbolj pogoste hudourniške poplave.
Pripravite načrt za evakuacijo. Že vnaprej načrtujte umik na varno, ponavadi na višje ležeče meso.
Pripravite zalogo hrane in pijače. Poleg osnovnih živil poskrbite še za sredstva za razkuževanje vode. Pomembna je tudi zadostna zaloga zdravil, poskrbite za opremo za dež ter za vse dragocenosti in dokumente. Pri sebi imejte tudi kakšno baterijsko svetilko, mobilno napravo in polno baterijo za napajanje telefona. Ključno je, da ostanete v stiku z zunanjim svetom.
Hišo pripravite na vdor vode. Poskrbite za neovirano odtekanje vode v okolici hiše, znotraj hiše pa za zaščito električne napeljave. Če imate možnost, premaknite pohištvo v višje prostore. Na odtoke in cevi namestite nepovratne ventile, zavarujte vnetljive tekočine in strupene snovi.
Spremljajte vremensko napoved in ostanite na preži. Prav ustrezna informiranost je v kriznih razmerah najpomembnejša in vas lahko obvaruje pred še večjo katastrofo. Tega se zavedajo tudi pri Zavarovalnici Triglav, kjer so pripravili zelo pregledno vremensko aplikacijo Triglav Vreme, ki vas s potisnimi opozorili opozarja na posebne vremenske pojave, denimo močno deževje, nevihte in točo. Prek radarske slike lahko spremljate prihajajoče padavine, aplikacija pa vas opozarja tudi na povečane pretoke rek v vaši okolici.
Preberite še: Ste pripravljeni na poplave?
Aplikacija Triglav Vreme je brezplačno na voljo za naprave z operacijskim sistemom iOS in Android.
Na enem mestu lahko spremljate stanje voda, vremenske karte, opozorila ARSO, nevarnost toče, spletne kamere, vremensko napoved ter stanje v gorah in na smučiščih.
Škoda lahko znaša tudi več deset tisoč evrov
Pomemben ukrep pred poplavami je tudi zavarovanje doma. Pri tem morate paziti, da določite dovolj visoko zavarovalno vsoto, ki vam bo dejansko pomagala pri sanaciji škode.
"Po naših podatkih ima približno polovica zavarovancev, ki imajo sklenjeno zavarovanje nepremičnin, sklenjeno tudi zavarovanje za primer poplave. Žal pri tem pogosto določijo prenizko zavarovalno vsoto. Čeprav škode znašajo od tisoč do nekaj tisoč evrov, niso redki primeri, ko škoda na posameznem objektu znaša celo več deset tisoč evrov. Zavarovancem zato svetujemo, da skušajo morebitno poplavno škodo na objektu čim natančneje ovrednotiti in temu primerno prilagoditi tudi zavarovalno vsoto," pravi Matej Ferlan, izvršni direktor za škode premoženjskih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav.
Kako izbrati pravo zavarovanje pred poplavami
Ključno pri izbiri ustreznega zavarovanja pred poplavami je, da najprej ocenite višino potencialne škode. Na to najbolj vplivata tip hiše in način gradnje – gre za montažno ali zidano hišo? Če obstaja potencialna ogroženost tudi v stanovanjskih prostorih (običajno pri pritličnih hišah), je škoda lahko še precej višja, kot kadar gre le za kletne prostore. Škoda na zgradbi – uničeni stavbno pohištvo, oplesk, talne obloge, stenske in talne izolacije … – je v obeh primerih dokaj podobna.
Preberite tudi: Kako zavarujem dom pred poplavo?
Ko se zgodi poplava …
Žal tudi pravočasno obvestilo ne more v celoti preprečiti popoplavnega razdejanja. Vedno naj namreč velja: najprej rešite sebe, šele nato premoženje!
Ko prihrumi voda, najprej poskrbite zase in za svoje najbližje, umaknite se na varno in poiščite pomoč.
Ko bo vaš dom spet varen, lahko začnete razmišljati o prihodnosti, o sanaciji in prijavi škode pri zavarovalnici. Če je mogoče, stanje, ki ga za seboj pusti voda, fotografirajte, da bo možna korektna ovena škode, tudi če jo boste začeli odpravljati že pred prihodom cenilca. V primeru množičnih škod pri cenitvah Zavarovalnice Triglav pomagajo tudi mobilne cenilne enote in cenilci z neprizadetih območij, da bi bil postopek od ogleda in cenitve do izplačila zavarovalnine čim krajši.
Rešite test: Bi se znali spoprijeti s poplavo?
