Petek,
6. 9. 2019,
20.26

Osveženo pred

5 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,11

13

Natisni članek

Natisni članek

Rajko Kenda

Petek, 6. 9. 2019, 20.26

5 let, 2 meseca

Kenda: Sploh ni šlo za bolne otroke, ti so bili kolateralna žrtev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,11

13

Rajko Kenda | Ko nekdanji strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda z distanco pogleda na takratna dogajanja ugotavlja, da sploh ni šlo za bolne otroke in so bili ti kolateralna žrtev, ampak je šlo za zgodbo "sovraštva, zavisti, pohlepa, rivalstva, osebnih promocij in kar je še tega". | Foto Ana Kovač

Ko nekdanji strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda z distanco pogleda na takratna dogajanja ugotavlja, da sploh ni šlo za bolne otroke in so bili ti kolateralna žrtev, ampak je šlo za zgodbo "sovraštva, zavisti, pohlepa, rivalstva, osebnih promocij in kar je še tega".

Foto: Ana Kovač

Pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije so danes pričali nekdanja strokovna direktorja pediatrične klinike Rajko Kenda in Anamarija Meglič ter nekdanji vodja službe za kardiologijo Tomaž Podnar. Pričanja so znova pokazala tudi na skrhane odnose.

Rajko Kenda, ki je pediatrično kliniko kot strokovni direktor vodil med julijem 2009 in septembrom 2017, je uvodoma opozoril, da pediatrična klinika in otroška srčna kirurgija nista eno in isto ter da direktor pediatrije ne more biti odgovoren za delo na kirurgiji.

Kot je dejal, ga je na težave v programu otroške srčne kirurgije prvi opozoril vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki Tomaž Podnar. S tem sta seznanila generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in od takrat so sklicali neštete sestanke, zato je trditev, da niso ukrepali, po njegovih besedah "globoko neresnična".

Pojasnil je, da so se vsi strinjali, da je treba imeti kirurga, ki bo več kot nekaj dni na mesec v Sloveniji, in vzpostaviti sodelovanje z enim od evropskih centrov. Različni poskusi za dogovor o sodelovanju v več državah pa kažejo, da je to težava, je dejal Kenda.

Kenda: Očitno smo bili pač nesposobni

Dodal je, da ne trdi, da sam ni sodeloval in da s tem nima nič: "Bil sem sestavni del tima, tako kot so moji kardiologi sestavni del vse zgodbe, in kot strokovni direktor pediatrije sem bil eden od tistih, ki je bil dolžan pomagati urejati zadeve. O tem ni nobenega dvoma." A zadeva je po njegovih besedah kompleksna. "Očitno nam od leta 2005 do danes, vključno s prof. Igorjem Gregoričem, te zadeve ni uspelo rešiti," je dejal. Po njegovem gre za krivdo kakšnih 30 ljudi. "Očitno smo bili pač nesposobni," je ugotavljal.

Ko z razdalje pogleda na takratna dogajanja z vsemi prijavami, pritožbami, obtoževanji, telefonskimi sporočili, zahtevami po preiskavah, pa ugotavlja, da sploh ni šlo za bolne otroke in so bili ti kolateralna žrtev, ampak je šlo za zgodbo "sovraštva, zavisti, pohlepa, rivalstva, osebnih promocij in kar je še tega". Za osebna trenja so po njegovih besedah iskali rešitve, med drugim imeli tudi "drago mediacijo, ki je na koncu propadla". Sledili so odhodi zdravnikov, ki danes delajo v tujini. Kot je menil Kenda, je bil "v očesu tega ciklona" Podnar.

Podnar: Konflikti na oddelku niso bili naključni

Podnar, ki je danes prav tako nastopil pred komisijo kot priča, je potrdil, da je kot šef kardiologije sredi septembra 2009 upravo UKC opozoril, da se tisto, kar so si zadali leta 2007, ne uresničuje: da operacije niso redne, da otroci čakajo nanje, prenosa znanja na slovenske kardiokirurge pa ni. Ob očitkih, ki so leteli na njegov račun, je opozoril na dokument iz marca 2012, ki ga je podpisal tudi Kenda in ki po Podnarjevih besedah dokazuje, da je bilo temu jasno, kakšne so razmere v programu. Temu pa je sledila še cela vrsta poročil, med drugim poročilo protikorupcijske komisije in mednarodno poročilo, po katerem bi po njegovem mnenju Kenda moral oditi.

Kot je dejal, je sam moral biti konflikten, ker je bil šef kardiologije. "Vsak otrok, ki je šel na srčno operacijo, je šel z mojim podpisom," je poudaril in dodal, da podpisa izraelskega kirurga Davida Mishalyja ni bilo pod nobenim dokumentom. Na vprašanje, ali je s svojim ravnanjem pripomogel k stanju, kakršno je danes, pa je odgovoril: "Glede na to, kaj se je zgodilo, ko smo vsi najbolj konfliktni zapustili program, bi rekel, da smo mi ogromno napora vložili v to, da so zadeve vsaj približno tako funkcionirale, kot bi morale".

Konflikti na oddelku po njegovem mnenju niso bili naključni, vedno je bil na oddelku nekdo, ki jih je ustvarjal. Srž težave pa vidi v ljudeh, "ki so bili nastavljeni na strokovne položaje, delovali pa so antistrokovno". Kot je dejal, ponujaš racionalne in strokovne rešitve, realizacije pa ni, vse, kar jim je uspelo iztržiti, je bilo polletno sodelovanje s centrom v Pragi. Po njegovem mnenju stroka v UKC ni prioriteta, ampak je pomemben pretok denarja.

Anamarija Meglič: Gnev se je nakopičil med ljudmi

Pred komisijo je danes pričala tudi Anamarija Meglič, ki je prevzela delo strokovne direktorice po odhodu Kende do sredine leta 2018. Megličeva je obžalovala, ker ji v prizadevanjih, da bi stvari spremenila, ni uspelo in so se zadeve slabšale. Ko je nastopila delo, so čakali na pogodbo s praško bolnišnico in se je zdelo, da bo bolje. A tu je bil gnev, ki se je nakopičil med ljudmi, slabo je vplival tudi pritisk javnosti, ko se je začela zgodba z ustanavljanjem Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), pa so začutili, "da gredo stvari še bolj narobe".

Kot je dejala, se ideja o NIOSB sicer dobro sliši, a se je vedno bolj postavljalo vprašanje, kako bodo zadeve izvedljive v praksi in kako bo s kadrom, bile so tudi informacije o tem, kdo bi sodeloval in kdo ne bo. Ti so dali vedeti, da bodo odšli, in kot direktorica se je bala, da bo oddelek ostal brez zdravnikov, kar se je na koncu tudi zgodilo.

Kar zadeva skrhane odnose, pa je dejala, da mora biti med kardiologom in kardiokirurgom medsebojno spoštovanje in tesno sodelovanje, in s tega stališča razume kolege, da se je njihovo nezadovoljstvo kopičilo. Ne le kardiologi, tudi intenzivisti so po njenih besedah delali v veliki stiski.