Kakšna je usoda tiska?

Pogled čez planke Preden so Evropo zadele prave razsežnosti ekonomskega upada, se je Grčija rada pohvalila, da ima kar 70 dnevnih časopisov. Kmalu zatem jih je dejstvo, da so jih v glavnem napajala oglaševalska sredstva državnih podjetij, večino pokopalo.

V Nemčiji je leta 2012 ugasnil Financial Times in zapečatil zaposlitveno usodo več kot tristo novinarjev. Tudi v Franciji, kjer so državne subvencije časopisnim hišam usahnile, skromno možnost rešitve za peščico ponuja njihova konsolidacija: združevanje in ukinjanje manj donosnih izdaj.

Splet in alternative Dejstvo je, da tiskani (dnevni) časopisi niso več edini in najpomembnejši vir novic. V ZDA, na primer, že od leta 2011 ljudje prek spleta prejmejo več novic, kot jih preberejo v tiskanih izdajah. Odstotek dandanes še bolj govori v prid spletu in njegovim odvodom – pa naj gre za digitalne različice na tablicah ali družbena omrežja, kjer uporabniki sami skrbijo za stalno izmenjavo novic, ki so pomembne zanje.

Nepripravljenost na digitalno revolucijo Upad oglaševalskih prihodkov je mnogo tiskanih medijev postavil pred nerešljiv izziv, saj so bili ti popolnoma nepripravljeni na (sicer res hitro) digitalno revolucijo.

Na italijanskem časopisu Corriere della Serra so se še pred dobrim letom novinarji uprli (dvojnemu) pisanju za tiskano in digitalno različico. Italija je v Evropi resda slab zgled z deležem prebivalcev, ki nikoli niso uporabljali spleta (vrtoglavih 37 odstotkov), a to v 21. stoletju pač ne more biti izgovor.

Tu so tudi alternative – generične članke, kot so športni rezultati in poslovni rezultati podjetij, v večjih medijskih hišah po algoritmih pripravljajo računalniki, ne novinarji.

Tisk kot razkošje upokojencev Razmere niso nič boljše na strani uporabnikov, njihova kupna moč je v zadnjih letih upadla, naročnina na časopis mnogokrat ni visoko na seznamu družinskoproračunskih prioritet.

Raziskave kažejo tudi, da je uporaba tiskanega časopisja vse bolj ugodje starejšega dela demografske premice. Več kot polovica ameriških bralcev tiskanih časnikov je starejših od 65 let, tri četrtine pa od 40 let. Glede na smernice staranja v Evropi – neobetavno.

Žal šele začetek Delež bruto oglaševalskega kolača, ki je na slovenskem trgu namenjen tisku, je približno 20-odstoten in počasi upada. Tudi poslovno stanje večjih časnikov, kot sta Delo in Večer, niso ugodni. Žurnalov zaton je brez pretiranega pesimizma najbrž napoved, da se bo v letu ali dveh poslovil še kateri od zdajšnjih časnikov.