Kaj prinaša reforma študentskega dela (video)

Reforma študentskega dela je v zadnji fazi usklajevanj, ministrstvo za delo jo bo predstavilo predvidoma jutri. Kot smo neuradno izvedli, naj bi reforma v javno obravnavo prišla v začetku januarja, februarja naj bi jo obravnavala vlada. Želja zakonodajalca je, da bi v veljavo stopila 1. januarja 2015, še raje pa z novim šolskim letom 1. 9. 2014.

Po zdajšnjih izračunih ministrstva naj bi reforma v državni proračun prinesla med 10 in 20 milijoni evrov dodatnih prilivov.

Ključne spremembe študentskega dela so:

1. Minimalna urna postavka po vzoru minimalne plače

Uvedla bi se minimalna urna postavka za študentsko delo, in sicer 3,8 evra neto oziroma 4,5 evra bruto. Letos je študent v povprečju na uro zaslužil 4,4 evra neto.

V primerjavi z obstoječo ureditvijo se bo delež obremenitve pri izplačilu porazdelil med študenta oz. dijaka in delodajalca. Strošek delodajalca bo sicer manjši, saj bodo dijaki in študenti morali sami pokriti strošek prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To predstavlja 15,5-odstotni delež obremenitve. V zameno mu bodo priznane polne pravice: pokojninska doba, osnova, zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev …

Študentsko delo bo tudi v prihodnje potekalo prek posrednikov. Študentski servisi tako ostajajo, a ne prek koncesije, ampak prek dovoljenja za delo.

2. Konec fiktivnih študentov

Konec fiktivnih vpisov je gotovo ena izmed glavnih sprememb, ki jih prinaša reforma. Kar 50 odstotkov vsega študentskega dela opravijo študentje, ki so formalno vpisani v prvi letnik študija. Na ministrstvu ocenjujejo, da so to pretežno študentje, ki so svoj primarni študij že končali, nato pa se ponovno vpisali v prvi letnik.

Regulative na tem področju do zdaj ni bilo, nova reforma pa bo uvedla centralno evidenco študentov, s katero bodo imeli stvari bolj pod nadzorom. Posledično na ministrstvu pričakujejo upad števila študentov.

3. Omejitve števila študentov

Ker delodajalci redne zaposlitve zaradi večje fleksibilnosti in nižjih stroškov dela pogosto nadomeščajo s študentskim delom, reforma predvideva tudi omejitev števila študentov, ki jih podjetje lahko najame.

Pri posameznem delodajalcu bodo lahko dijaki in študentje opravili določeno število ur glede na opravljene ure redno zaposlenih delavcev v preteklem koledarskem letu. To na primer pomeni: - da bo lahko delodajalec, ki ima dva redno zaposlena delavca, imel še dva študenta, - da bo lahko delodajalec imel do šest študentov, če ima od tri do pet zaposlenih, - da bo lahko delodajalec imel do sedem študentov, če je redno zaposlenih od šest do deset ljudi, itd.

Vendar pa, večje kot je število zaposlenih, manj študentov bodo v podetju lahko zaposlili.

Te omejitve sicer še niso usklajene s študenti in sindikati. Sindikati namreč predlagajo, da bi se pri tistih podjetjih, ki imajo več kot deset redno zaposlenih, upoštevalo samo tiste, ki so zaposleni za nedoločen čas.