Sreda, 8. 6. 2016, 4.00
7 let, 2 meseca
Kaj politikom svetujejo štirje politični analitiki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
10
Vlada in opozicija bi morali na splošno nezadovoljstvo odgovoriti z jasnim sporočilom o reševanju problemov države in umirjeno retoriko vodilnih politikov. Sicer se bo trend nezadovoljstva nadaljeval, s tem pa bodo pridobivale tiste stranke, ki bodo politiko gradile na demagogiji in strahu, opozarja piarovec Domen Uršič.
Junijska javnomnenjska raziskava časnika Delo je pokazala, da je kar 70 odstotkov volivcev neopredeljenih. Parlamentarne stranke večinoma beležijo padec podpore: SMC je imela maja 7,3 odstotka podpore, junija pa le še 3,5 odstotka, stranki SDS pa je podpora padla z 11 na 7,3 odstotka, le Združena levica je zabeležila višjo podporo javnosti. Pri tem je sočasno zaznati vztrajno padanje podpore dela vlade in parlamenta.
Podoben trend padanja podpore političnim strankam in večanje števila strankarsko neopredeljenih volivcev je razviden tudi pri analizi anket javnega mnenja Vox populi, ki jih mesečno pripravlja agencija Ninamedia. V majski anketi je bilo neopredeljenih 50 odstotkov volivcev, dva meseca pred tem pa jih je bilo 46 odstotkov.
Številke kažejo na vse večje nezadovoljstvo in razočaranje volivcev nad delom politike in politikov. Politične analitike in strokovnjake za javno mnenje smo zato povprašali, kje se skrivajo vzroki za naraščajoči trend večanja števila neopredeljenih volivcev, kaj se v tem trenutku dogaja v politiki in kakšne ukrepe bi morala ta sprejeti, da si povrne izgubljeno zaupanje državljanov.
Kje so vzroki za nezadovoljstvo?
Piarovec Domen Uršič ter politična analitika Matevž Tomšič in Sebastjan Jeretič so enotnega mnenja, da je tako velik odstotek neopredeljenih volivcev predvsem nezaupnica uradni politiki. Politični analitik Božidar Novak ob tem poudarja izgubo zaupanja v demokratični sistem, ker državljani želijo večjo učinkovitost in socialnost države. Njihov pogled na aktualne razmere si preberite v spodnjih komentarjih.
Domen Uršič, piarovec: Gre za nezaupnico uradni politiki
"Vlada in opozicija bi morali na splošno nezadovoljstvo odgovoriti z jasnim sporočilom o reševanju problemov države in umirjeno retoriko vodilnih politikov."
"Visok odstotek neopredeljenih volivcev je predvsem nezaupnica uradni politiki, ki, kot kaže, ne zmore nagovoriti večinskega dela volilnega telesa. Afere, ki spremljajo koalicijo (zdravstvo, kadrovanje, koalicijski spori), in manko vidnih rezultatov dvoletnega vladanja se kažeta predvsem v drastičnem padcu podpore vladajoči SMC in v najnižji podpori vlade, odkar je ta prevzela mandat. Hkrati s padcem podpore vladi pa je podoben trend – beg volivcev med neopredeljene – opaziti tudi pri opozicijskih strankah, kar kaže na nezadovoljstvo v tem delu volilnega telesa.
Teren je idealen za nastanek protestnih strank in gibanj, predvsem na desnem političnem polu, ne nazadnje se napovedujeta (vsaj) dve novi desni stranki. A za uspeh na volitvah bosta glavna akterja – Aleš Primc in Andrej Čuš – morala pripeljati neopredeljene (desne) volivce, saj velikega prelivanja glasov od preostalih strank ni pričakovati.
Vlada in opozicija bi morali na splošno nezadovoljstvo odgovoriti z jasnim sporočilom o reševanju problemov države in umirjeno retoriko vodilnih politikov, sicer se bo trend nezadovoljstva nadaljeval, s tem pa bodo pridobivale tiste stranke, ki bodo politiko gradile na demagogiji in strahu."
Sebastjan Jeretič, politični analitik: Proces vnovičnega pridobivanja zaupanja volivk in volivcev je dolgotrajen proces
"Ljudje od politike pričakujejo, da bo kaj naredila, ta vlada pa po dveh letih nima kaj pokazati."
"To je zagotovo alarm za celoten slovenski politični prostor, ker kaže, da je politika v celoti izgubila zaupanje ljudi, tako vlada kot opozicija. Ta pojav ni omejen samo na Slovenijo, ampak se opaža tudi v drugih državah, zaradi česar naraščajo populistična gibanja. V ZDA lahko tako vidimo, da raste antiestablišment politika in podobno se bo lahko zgodi tudi pri nas, če se resna politika ne bo spravila k delu.
Ključni razlog za tako visok delež neopredeljenih volivcev ni samo v tem stalnem prerekanju glede preteklosti in raznih afer, ampak predvsem pomanjkanje realnih dosežkov. Ljudje namreč od politike pričakujejo, da bo kaj naredila, ta vlada po dveh letih nima kaj pokazati.
Proces vnovičnega pridobivanja zaupanja volivk in volivcev se ne bo zgodil čez noč. Ne bo dovolj samo strateško komuniciranje in piar, treba bo pokazati neke realne korake in ukrepe. V tem primeru je vsekakor večja odgovornost na strani vlade. Svetoval bi ji, da najde nekaj strateških reform, kjer bi skušala poiskat ravnotežje in tako obe strani pritegniti k iskanju rešitev. Ni nujno, da so to temeljne strukturne reforme, pomembno je, da pokaže ljudem, da je s sodelovanjem in dialogom našla neke konkretne rešitve."
Matevž Tomšič, politični analitik: Rešitev nastalega položaja je v večjem državljanskem angažmaju
"Tudi državljani v vlogi volivcev nosijo dobršen del odgovornosti za takšno stanje."
"To veliko število strankarsko neopredeljenih volivcev je izraz visoke stopnje politične apatije in nezadovoljstva nad delovanjem političnih elit – ne glede na njihovo ideološko orientacijo. Večina ljudi jih ima za neodgovorne in nesposobne pri spopadanju z realnimi problemi družbe.
Takšna sporočila so po eni strani priložnost za samorefleksijo etabliranih političnih elit in posledično za njihovo prevetritev. Po drugi strani pa obstaja nevarnost za vzpon populizma in avtoritarnih tendenc, še posebej, če se pojavi kakšen karizmatičen politični pretendent, ki bi želel stvari voditi 'bolj enostavno' – tj. zunaj okvira demokratičnih institucij in procesov.
Rešitev za nastali položaj je v okrepitvi politične konkurence in večjem državljanskem angažmaju. Tudi državljani v vlogi volivcev nosijo dobršen del odgovornosti za takšno stanje. Čas je, da nehajo vedno znova nasedati trikom enih in istih političnih režiserjev."
Božidar Novak, politični analitik: Politične stranke so dokaj bose in brez infrastrukture
"Zaradi izgube kredibilnosti politike se veliko sposobnih ljudi noče politično izpostaviti."
"Politika smo mi vsi. Izvoljeni poslanci in ministri so samo odraz družbe.
Politika ni abstraktni pojem. Je pa več težav; ena je izguba zaupanja v demokratični sistem, ker državljani želijo večjo učinkovitost in socialnost države. Po drugi strani pa so politične stranke dokaj bose in brez infrastrukture. Sistem jih preprosto ne financira.
Zaradi izgube kredibilnosti politike se veliko sposobnih ljudi noče politično izpostaviti. Potem so tu še koalicijske vlade, ki morajo nenehno iskati kompromise. Ne vem, kako to rešiti."
10