Torek, 8. 3. 2016, 16.42
7 let, 1 mesec
Kaj bo danes v Mariboru počel Miro Cerar?
Maribor, nekdaj paradni konj slovenske industrije, od osamosvojitve doživlja njeno počasno propadanje. Val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo je mestu zadal hud udarec. Dodatno je položaj zaostrila še gospodarska in finančna kriza. Vrsta nekdaj uspešnih mariborskih podjetij od CPM do vinarskega velikana Vinag in podjetja Kristal je zaradi krize in zgrešenih poslovnih odločitev vodstva pristala v stečaju, delavci pa na cesti.
Na obisk mesta, ki se po podatkih statističnega urada spopada z nadpovprečno, 17-odstotno stopnjo brezposelnosti, danes prihaja vladna ekipa, ki pa se ne bo ustavila le v Mariboru. Vlada si je zadala cilj obiskati celotno Podravje.
Za pomembnejši gospodarski preboj izpostavlja nujnost vzpostavitve močne regije. Zdajšnja popolna odsotnost upravne in politične regije je namreč vse bolj moteča. "Gospodarstvo zares potrebuje širši okvir, kot so razdrobljene in finančno šibke občine, ki se sicer izjemno trudijo, vendar je čutiti nepovezanost in odsotnost skupne strategije. Gospodarstvo ne priznava meja, občinske meje pa so velikokrat obremenjujoče za pogumnejše skupne načrte."
"Če nam je pomembno podjetništvo med mladimi, bomo morali nekaj narediti na področju obdavčitev plač, sicer bo mlad in izobražen kader še naprej odhajal v tujino in bomo tega še celo veseli, saj bi doma ostal med brezposelnimi. Če želimo spodbuditi njihovo podjetnost, nujno potrebujemo sklad, kjer bodo mladi podjetniki lahko prejeli zagonski kapital v obliki povratnih sredstev. V tem trenutku mala in nova podjetja zelo težko ali pa sploh ne morejo priti do zagonskih sredstev," dodaja Podgornikova.
Iz gospodarskega ministrstva so sporočili, da so v zadnjih dveh letih v okviru prednostnih usmeritev regionalnega razvojnega programa prispevali 34 milijonov evrov in tako podprli 50 projektov v skupni vrednosti 65 milijonov evrov. V celotni prejšnji finančni perspektivi je bilo v Podravju po njihovih izračunih podprtih 189 projektov v skupni višini več kot 127 milijonov evrov.
Sami gospodarstveniki od obiska ne pričakujejo prav veliko, saj so v preteklosti prevečkrat veliko pričakovali, pripravljali predloge, dobili obljube in na koncu ostali praznih rok. "Pa vendar – tudi skozi takšne obiske odpiramo pereča vprašanja in katero od njih tudi rešimo. In tudi to je veliko," meni direktorica Štajerske gospodarske zbornice.
Bolje se je mesto odrezalo leta 2012, ko je gostilo celoletni dogodek in nosilo naziv evropska prestolnica kulture (EPK). Prireditve v sklopu projekta EPK je obiskalo več kot dva milijona obiskovalcev, skupaj pa se je čez leto zvrstilo 5.230 različnih dogodkov.
Podobno usodo je doživel tudi projekt ameriške univerze. Stala naj bi na območju nekdanje tekstilne tovarne na Studencih, na katerem so sprva načrtovali gradnjo novega mariborskega kulturnega središča Maks. Zemljišče je leta 2013 za dobrih 600 tisoč evrov odkupil kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout. Celoten projekt, vreden 20 milijonov evrov, naj bi prve študente sprejel jeseni 2017, a tudi iz tega na koncu ni bilo nič. Arnaout je od projekta odstopil, gradbena jama pa še kazi podobo mesta.