Kaj bo danes v Mariboru počel Miro Cerar?

Maribor, nekdaj paradni konj slovenske industrije, od osamosvojitve doživlja njeno počasno propadanje. Val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo je mestu zadal hud udarec. Dodatno je položaj zaostrila še gospodarska in finančna kriza. Vrsta nekdaj uspešnih mariborskih podjetij od CPM do vinarskega velikana Vinag in podjetja Kristal je zaradi krize in zgrešenih poslovnih odločitev vodstva pristala v stečaju, delavci pa na cesti.

Na obisk mesta, ki se po podatkih statističnega urada spopada z nadpovprečno, 17-odstotno stopnjo brezposelnosti, danes prihaja vladna ekipa, ki pa se ne bo ustavila le v Mariboru. Vlada si je zadala cilj obiskati celotno Podravje.

Kako bodo dan v Podravju preživeli ministri?

Močna regija bi gospodarstvu lahko dala potrebni zagon Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik poudarja, da je v regiji nekaj zelo izvozno usmerjenih podjetij, zaradi česar je tudi gospodarstvo v nekoliko boljši kondiciji, kot je bilo pred časom, saj je izvoz nad slovenskim povprečjem. Priznava, da je vedno več manjših podjetij, katerih kondicija ni dobra in ki "zaradi odsotnosti konkretnega sistemskega pristopa in širše zastavljene vizije nikakor ne morejo doseči kakršnegakoli preboja".

Za pomembnejši gospodarski preboj izpostavlja nujnost vzpostavitve močne regije. Zdajšnja popolna odsotnost upravne in politične regije je namreč vse bolj moteča. "Gospodarstvo zares potrebuje širši okvir, kot so razdrobljene in finančno šibke občine, ki se sicer izjemno trudijo, vendar je čutiti nepovezanost in odsotnost skupne strategije. Gospodarstvo ne priznava meja, občinske meje pa so velikokrat obremenjujoče za pogumnejše skupne načrte."

Država je premalo naporov usmerila v iskanje rešitev na dolgi rok Kritična je do države, ki je s svojimi ukrepi preveč vodila v kratkoročnost ravnanja in blažitev trenutne brezposelnosti ter premalo v iskanje rešitev na dolgi rok. Državi je tako lani s finančnimi sredstvi resda uspelo ohraniti 470 delovnih mest v primeru Mariborske livarne Maribor, a dolgoročnih akcijskih načrtov še kar ni na vidiku.

"Če nam je pomembno podjetništvo med mladimi, bomo morali nekaj narediti na področju obdavčitev plač, sicer bo mlad in izobražen kader še naprej odhajal v tujino in bomo tega še celo veseli, saj bi doma ostal med brezposelnimi. Če želimo spodbuditi njihovo podjetnost, nujno potrebujemo sklad, kjer bodo mladi podjetniki lahko prejeli zagonski kapital v obliki povratnih sredstev. V tem trenutku mala in nova podjetja zelo težko ali pa sploh ne morejo priti do zagonskih sredstev," dodaja Podgornikova.

Iz gospodarskega ministrstva so sporočili, da so v zadnjih dveh letih v okviru prednostnih usmeritev regionalnega razvojnega programa prispevali 34 milijonov evrov in tako podprli 50 projektov v skupni vrednosti 65 milijonov evrov. V celotni prejšnji finančni perspektivi je bilo v Podravju po njihovih izračunih podprtih 189 projektov v skupni višini več kot 127 milijonov evrov.

Sami gospodarstveniki od obiska ne pričakujejo prav veliko, saj so v preteklosti prevečkrat veliko pričakovali, pripravljali predloge, dobili obljube in na koncu ostali praznih rok. "Pa vendar – tudi skozi takšne obiske odpiramo pereča vprašanja in katero od njih tudi rešimo. In tudi to je veliko," meni direktorica Štajerske gospodarske zbornice.

Uspešni in neuspešni mariborski projekti V Mariboru so se v preteklih letih lotili vrste velikih projektov, nekateri pa so se izkazali za prevelik zalogaj. Eden izmed takih je bil kar 252,6 milijona evrov vreden projekt zimske univerzijade 2013. Maribor je zaradi recesije in slabega gospodarskega položaja od projekta odstopil, mestna blagajna je bila zaradi tega osiromašena za dobrih 300 tisoč evrov, državna blagajna, ki je plačala kotizacijo za organizacijo univerzijade, pa za 2,8 milijona evrov.

Bolje se je mesto odrezalo leta 2012, ko je gostilo celoletni dogodek in nosilo naziv evropska prestolnica kulture (EPK). Prireditve v sklopu projekta EPK je obiskalo več kot dva milijona obiskovalcev, skupaj pa se je čez leto zvrstilo 5.230 različnih dogodkov.

Ameriška univerza in kitajska tovarna baterij Fištravec je investitorje, ki bi bili pripravljeni vlagati v mesto in industrijo, precej intenzivno iskal predvsem na Kitajskem. Pred prvim krogom županskih volitev septembra 2014 je kar prek svojega profila na Facebooku sporočil, da bo kitajsko podjetje Shihlien Apes v Mariboru postavilo tovarno baterij, delo pa bi dobilo od 150 do 300 ljudi. Zagon projekta so večkrat prestavili, na koncu pa je padel v vodo.

Podobno usodo je doživel tudi projekt ameriške univerze. Stala naj bi na območju nekdanje tekstilne tovarne na Studencih, na katerem so sprva načrtovali gradnjo novega mariborskega kulturnega središča Maks. Zemljišče je leta 2013 za dobrih 600 tisoč evrov odkupil kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout. Celoten projekt, vreden 20 milijonov evrov, naj bi prve študente sprejel jeseni 2017, a tudi iz tega na koncu ni bilo nič. Arnaout je od projekta odstopil, gradbena jama pa še kazi podobo mesta.

Politične afere, ki so v zadnjih letih pretresle Maribor Poleg gospodarskih težav se mesto v zadnjih letih ne more izvleči iz vrste političnih afer, ki so jih zakuhali tamkajšnji politični veljaki. Izpostavljamo najodmevnejše afere zadnjih dveh županov.

Radarji, ki so odnesli Franca Kanglerja

Zadnjo afero Andreju Fištravcu zakuhala kar njegova žena