Izgubil službo v Sloveniji, danes pa dela pri Netflixu: zgodba Ptujčana v Amsterdamu

Zakaj ste se odločili za življenje in delo na Nizozemskem?

V Amsterdam sem se s Ptuja preselil februarja leta 2013. To je bil čas finančne krize in vladala je depresivna situacija na trgu dela. V tem času sem tudi jaz izgubil službo in po številnih poslanih prošnjah v Sloveniji nisem prejel nobenega pozitivnega odgovora. Moji bližnji – predvsem žena in starejša sestra, ki na Nizozemskem živi že več kot 25 let, sta me začeli spodbujati, da poskusim srečo na Nizozemskem, kjer je bila situacija stabilnejša. Odločitev za odhod v tujino zame ni bila enostavna, a sem se na koncu vseeno opogumil in odšel s trebuhom za kruhom. Odločitev za ta življenjski korak je torej temeljila izključno na ekonomskih razlogih.

In je bilo tam več sreče?

Da, samo v prvem mesecu bivanja v Amsterdamu sem prejel več ponudb za delo, na koncu sem se odločil za podjetje Booking.com. V finančnem oddelku te platforme za rezervacijo nastanitev sem ostal šest let. Nato sem leta 2019 prejel ponudbo podjetja Netflix, kjer sem zaposlen še danes.

Ste v tujini ves čas spremljali razmere v Sloveniji? Kako bi lahko primerjali ti dve delovni okolji?

Krajnc pravi, da ima pri Netflixu svobodo, o kateri je doma lahko le sanjal. Foto: Osebni arhiv Ves čas sem ostal v stiku s prijatelji in znanci iz Slovenije, zato sem bil dobro seznanjen z dogajanjem v domovini, tudi z razmerami na trgu dela. Iz izkušenj z delom v multinacionalkah, kot sta Booking.com in Netflix, ki imata več kot deset tisoč zaposlenih, lahko povem, da se tu vse gradi na zaupanju. Trdno zaupanje med zaposlenimi in nadrejenimi je ključno. Pravila so strogo določena, povsem jasno je, kakšna je tvoja naloga. Sam delam v finančnem oddelku, kjer je natančno določeno, kako je treba zaključiti mesec, četrtletje, leto. Pri sprejemanju odločitev, kako bom delo opravil ali kje ga bom opravljal, imam povsem proste roke. Lahko sem v pisarni le enkrat tedensko. Dokler je delo dobro opravljeno, je popolnoma nepomembno, kako prideš do rezultatov. Ureditev dela je bistveno bolj fleksibilna kot v Sloveniji – sam lahko izberem svoj delovni čas, ki mi najbolj ustreza.

Sestanki z nadrejenimi so praviloma izvedeni ena na ena. So bolj osebni, rezultati so zaradi tega boljši. Komuniciranje na globalni ravni je lahko izpeljano na daljavo, lahko ga opraviš od doma. Fleksibilnost dela je torej ključna.

Tega občutka v Sloveniji niste imeli?

Iz izkušenj v slovenskem podjetju tega zagotovo ni bilo. Podjetje se je strogo držalo osemurnega delovnika od ponedeljka do petka v prostorih podjetja. Štempljanja na Nizozemskem ne poznajo. Kolikor mi je znano, so tudi v Sloveniji nekateri delodajalci po epidemiji covida-19 na tem področju postali bolj fleksibilni.

Od kod vse prihajajo vaši sodelavci?

V obeh službah, kjer enega izmed finančnih oddelkov, kjer sem delal oziroma še delam, sestavlja okoli deset ljudi, praktično vsak prihaja iz druge države. Od Brazilije do Avstralije. To je zelo spodbudno okolje, saj k reševanju izzivov vsakdo pristopi na svoj način. Četudi imaš še tako dobro idejo, jo lahko pristop sodelavca iz drugega okolja dopolni na drugačen način. Sodelavec je lahko 15 let mlajši od tebe in je praktično brez izkušenj, pa lahko njegova ideja postavi piko na i. Odprtost in aktivno poslušanje sodelavcev sta zelo pomembna. Multinacionalne ekipe so zame nekaj fantastičnega.

Kakšne so trenutno razmere na trgu dela na Nizozemskem?

Prav zdaj sem prejel informacije, da bodo pri mojem nekdanjem zaposlovalcu v prihodnjem polletju na globalni ravni odpustili okoli 700 delavcev. Kljub velikim dobičkom multinacionalke vse več oddelkov selijo v države s cenejšo delovno silo, predvsem v Azijo. Booking.com je v začetku leta na globalnem nivoju že ukinil 900 delovnih mest. V Amsterdamu, kjer je okoli sedem tisoč zaposlenih, nameravajo v roku enega leta odpustiti še 500 zaposlenih. Po njihovih navedbah gre za optimizacijo poslovanja oziroma izboljšanje stroškovne učinkovitosti podjetja.

Netflix je na primer pred dvema letoma odprl tehnološki inkubator v Varšavi in Manili, kjer je več kot 200 zaposlenih. Tam število zaposlenih raste eksponentno.

Foto: Osebni arhiv Ali ste v neuradnih pogovorih morda kdaj zasledili informacije, da se med novimi potencialnimi lokacijami omenja tudi Slovenijo?

Ne. Menim, da je Slovenija zanje neprivlačna tudi zaradi dejstva, da ni kulturne raznolikosti. Na novih lokacijah multinacionalk dela tudi do 30 različno govorečih zaposlenih, kar je za Slovenijo neobičajno. Mislim, da jim tudi davčna zakonodaja ni všeč.

Kakšno je sicer življenje na Nizozemskem v primerjavi s Slovenijo?

Življenje na Nizozemskem po vseh teh letih mi je načeloma še vedno všeč, čeprav je kar drago. Ampak odkar ne živim v Sloveniji, opažam, da se je tudi tam vse zelo podražilo, tako da razlika ni več tako zelo velika. V zadnjih petih letih so življenjski stroški poleteli v nebo. Samska oseba s povprečno nizozemsko plačo, ki znaša okoli 2.400 evrov neto, si praktično ne more privoščiti ničesar. Zadostuje mu zgolj za osnovne življenjske stroške. Težko je tudi za družine z več otroki.

So v nebo poletele tudi cene nepremičnin?

Da, brutalno. Cene so v zadnjih petih letih višje za okoli 30 odstotkov. Zvišala se je inflacija, plače ji načeloma niso sledile. Osnovna košarica dobrin je bistveno dražja.

Koliko je po vašem mnenju k zvišanju cen nepremičnin pripomogel razmah spletnih platform za namestitev, kot sta Airbnb in Booking?

Poznam več konkretnih primerov slovenskih študentov, ki so bili sprejeti na nizozemske univerze, a so se morali zaradi vrtoglavih cen najema stanovanj študiju odpovedati. Podobna situacija je pri delavcih; lažje je dobiti zaposlitev kot stanovanje. Stanovanjska stiska v državi je ogromna, še posebej v Amsterdamu. Nakup stanovanja je skoraj nemogoč. Rabljena stanovanja se prodajajo tudi za petino dražje, kot znaša njihova oglaševana prodajna cena. V Amsterdamu je to postalo nekaj običajnega. Ko so sosedje v bloku nedavno prodajali svoje 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje, so imeli v 14 dneh 80 ogledov potencialnih kupcev. Prvotno oglaševana cena se je s 450 tisoč evrov povzpela na 545 tisoč evrov.

Koliko sicer znašajo cene kvadratnega metra stanovanj v Amsterdamu?

Pri nas pravijo, da je cena stanovanj odvisna od treh dejavnikov. Prvi je lokacija, drugi je lokacija in tretji prav tako lokacija (smeh, op. p.). Cene kvadratnega metra se gibljejo od pet pa vse do 15 tisočakov.

Foto: Osebni arhiv Je država kaj ukrepala pri regulaciji spletnih platform za turistične nastanitve?

Najem stanovanj predstavlja veliko težavo. Bolj dobičkonosno je namreč kratkoročno oddajati stanovanja za 200 ali 300 evrov na dan, kot pa ga oddajati za tisoč evrov na mesec. Država se je zato odločila za regulacijo oddajanja stanovanj prek platform na en mesec na leto. Omejili so tudi gradnjo novih hotelskih zmogljivosti. Kolikor mi je znano, v Amsterdamu trenutno ni več dovoljena gradnja novih hotelov.

Gre torej za zmanjševanje turističnih namestitev oziroma turizma?

Turizem zagotovo prinaša veliko denarja, a postaja vse večji ekološki problem. Zelo zanimivo je, da so oblasti v Amsterdamu dejansko promovirale zmanjševanje števila turistov, ki prvenstveno prihajajo z namenom obiska "coffeeshopov" in rdeče ulice. Turiste so želeli preusmeriti v bolj kulturne ustanove, kot so muzeji in festivali.

Jim je uspelo? Imate občutek, da se je v teh 13 letih kaj spremenilo?

Ne zdi se mi, da se je kaj bistvenega spremenilo. Z ženo le redko zaideva v središče mesta, saj je gneča turistov še vedno nepopisna. Je tudi vse bolj umazano mesto, velike količine odpadkov že predstavljajo težavo.

Foto: Osebni arhiv Kako pa je z gradnjo novih stanovanjskih nepremičnin?

Načrt je bil, da bodo po vsej državi vsako leto zgradili sto tisoč novih stanovanj. A se to seveda ni uresničilo, saj so realizirali le okoli tretjino planov. Tudi zaradi nezadostne elektroenergetske infrastrukture in pomanjkanja prostora za gradnjo. Razmišljajo celo o gradnji novih polderjev. Pritisk na nepremičninski trg je res izredno velik, država je v luči tega celo omejila vpis mednarodnih študentov na univerze.

Katere pa so pozitivne plati življenja v deželi tulipanov? Kaj v nizozemski družbi najbolj cenite?

Odprtost družbe in neposrednost posameznikov. Nizozemci nikoli ne ovinkarijo, temveč ti resnico povedo neposredno v obraz. Preferirajo konstruktivno komunikacijo iz oči v oči. Na podlagi tega lahko človek tako osebnostno kot tudi profesionalno raste. Prav tako je impresivna njihova organiziranost, čeprav je za moj okus včasih pretirana.

Zaradi večkulturnega okolja je življenje tukaj lahko zelo dinamično in zanimivo. Zdi se, da je na splošno na voljo več različnih možnosti – med drugim glede dela ali življenjskega sloga.

Kaj pa primerjava kakovosti življenja med Nizozemsko in Slovenijo?

Foto: Osebni arhiv Slovenci se po mojem mnenju sploh ne zavedamo, kako kakovostno živimo. To sem spoznal šele zdaj, po dolgem času življenja v tujini. Standard na Nizozemskem je resda višji, a sama kakovost življenja se mi zdi doma večja. Vsakomur priporočam, da se za nekaj časa preseli v tujino, saj bo le tako bolj cenil domovino.

Ste kdaj razmišljali o vrnitvi v Slovenijo? Kaj bi vas lahko prepričalo, da bi se vrnili?

Po 13 letih z ženo že počasi razmišljava o selitvi nazaj v Slovenijo.

Žena je kmalu za vami prišla v Amsterdam. Kako se je znašla v novem okolju?

Žena Sandra je imela ob mojem odhodu iz Slovenije službo, s katero je bila zelo zadovoljna, a ji ni bilo težko dati odpovedi in mi čez eno leto slediti, kjer je začela vse na novo. Leto dni je tudi ona delala na Booking.com, a ker ji delo v tako veliki korporaciji ni ustrezalo, je dala odpoved. V Amsterdamu se je vpisala na študij kitajske medicine, kjer je diplomirala in zdaj dela kot akupunkturistka z licenco.