Ponedeljek, 16. 5. 2016, 16.14
7 let, 1 mesec
IMF opozarja: Slovenija bi lahko rasla hitreje in bolj vzdržno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
2
Čeprav Slovenija beleži gospodarsko rast, bi lahko bila ta višja in bolj vzdržna, ocenjuje odbor izvršnih direktorjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Če želi Slovenija ohraniti stopnji gospodarske rasti iz leta 2014 in 2015, ko se je bruto domači proizvod (BDP) okrepil za tri oziroma 2,9 odstotka, bodo morale zaradi pričakovanega padca javnih investicij večjo vlogo kot zdaj igrati zasebne investicije, so zapisali izvršni direktorji, ki so prejšnji ponedeljek potrdili poročilo marčne misije IMF v Sloveniji.
Štiri ključne prioritete za spodbudo zasebnih investicij in zmanjšanje tveganja
Da bi spodbudili zasebne investicije in zmanjšali tveganja, je odbor izvršni direktorjev izpostavil štiri ključne prioritete – dodaten prenos slabih posojil iz državnih bank in čiščenje bilanc malih ter srednjih podjetij, prodajo državnih bank in spremembo njihovih poslovnih modelov, obsežen paket ukrepov za fiskalno prilagajanje s strukturnimi reformami, reformiranje in privatizacijo več državnih podjetij ter odpravo ključnih ovir v poslovnem okolju.
"Nadaljnji državni nadzor v bankah ustvarja tveganja za vmešavanje v njihove odločitve glede kreditiranja," so zapisali in poudarili, da bi morala država še enkrat razmisliti o načrtu glede omejevanja deležev potencialnih investitorjev. "In načrtovana prodaja Abanke do julija 2019 predstavlja nepotrebno zamudo," so zapisali.
Banke so v luči podaljšanega obdobja nizkih obrestnih mer pozvali k precejšnji prilagoditvi poslovnih modelov.
IMF opozarja tudi na spoštovanje neodvisnosti Družbe za upravljanje terjatev bank.
IMF predlaga, da se strukturni primanjkljaj letno znižuje za 0,6 odstotka BDP
"Znižanje proračunskega primanjkljaja v zadnjih dveh letih je le prvi korak k temu, da fiskalno hišo spravimo v red," so zapisali izvršni direktorji. Načrtovano prilagoditev v letošnjem letu so pozdravili, a opozorili, da bosta ob zdajšnjih politikah primanjkljaj in dolg prihodnje leto spet začela rasti.
Sloveniji zato predlagajo, naj se strukturni primanjkljaj letno znižuje za 0,6 odstotka BDP, dokler ne bo dosegel nič, nato pa naj se ohranja na tej ravni, dokler javni dolg ne bo padel pod 60 odstotkov BDP.
Pozvali so tudi k obsežnim strukturnim reformam. Kot pomembne so izpostavili pokojninsko reformo, davek na nepremičnine in manjšo obremenitev dela. Obenem opozarjajo, da bi morala država zmanjšati število podjetij, v katerih namerava ohraniti nadzor.
IMF Sloveniji za letos napoveduje 1,9-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi dosegla dva odstotka.
Dušan Mramor: Predlogi IMF so pričakovani
Minister za finance Dušan Mramor je povedal, da so predlogi IMF pričakovani. Večino tega je namreč že zapisano in sprejeto v nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti.
Tudi predlog za pospešeno privatizacijo bank, posebno Abanke, je po njegovem mnenju vprašljiv, ker je ta banka v postopku združevanja. Se pa minister strinja, da bi bil zelo dobrodošel ponovni socialni sporazum, v katerem bi se dogovorili, kako do leta 2020, ko naj bi Slovenija odpravila strukturni primanjkljaj, sprejeti potrebno za dosego srednjeročnega cilja. Torej bi se po ministrovih besedah v sporazumu dogovorili za ključne elemente, ki bi na eni strani povečevali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, na drugi strani pa vezali socialne transferje, plače in pokojnine na rast BDP.
2