Sreda, 30. 4. 2025, 14.07
7 ur, 55 minut
Hranozavest nas povezuje: skupaj za manj odpadne hrane
"Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga."
Naši stari starši so se dobro zavedali vrednosti hrane. S hrano so ravnali spoštljivo. Lakota je bila široko razširjen, realen problem in nikakor ni bila omejena samo na peščico ljudi.
Tudi v sodobnem času sta lakota in pomanjkanje kruta realnost premnogih ljudi. Po vsem svetu se kar 733 milijonov ljudi – precej več kot pred desetletjem – spopada z lakoto, kar pomeni, da je lačen vsak enajsti človek na planetu.1 Kljub temu pa ogromne količine hrane končajo v smeteh. V Sloveniji na leto zavržemo več kot 160 tisoč ton hrane, pri čemer največ (kar 44 %) prispevajo prav gospodinjstva.2
Hranozavest – več kot kampanja
Hranozavest je Lidlova pobuda in istoimenska kampanja, ki si prizadeva spodbuditi življenje brez odpadne hrane in tak način razmišljanja uveljaviti kot del vsakdanjika. Gre za novo besedo in nov način življenja, ki povezuje spoštovanje do hrane, trajnostne vrednote in zdrav odnos do prehranjevanja.
Biti hranozavesten pomeni:
- načrtovati obroke in kupovati le tisto, kar potrebujemo,
- porabiti ostanke in hrano shranjevati pravilno,
- izbirati lokalna, trajnostno pridelana živila,
- se odločati etično in odgovorno ter
- poslušati svoje telo in jesti zmerno, s polno pozornostjo.
Gre za način prehranjevanja in življenja, kjer je vsak grižljaj premišljen in spoštljiv do okolja, ljudi in lastnega zdravja.
Hranozavest nas povezuje
Letošnja kampanja Hranozavest nosi sporočilo: Hranozavest nas povezuje. In res – hrana ni zgolj vir energije. Hrana ustvarja vezi. Združuje družine ob kosilu, prijatelje ob večerji in sodelavce na malici. Ko skupaj načrtujemo, kuhamo in spoštujemo hrano, gradimo bolj povezano, odgovorno in trajnostno skupnost.
Hranozavest presega generacijske razlike. Uči otroke, da je vsak ostanek pomemben. Spominja odrasle, da so majhne navade – kot je nakupovanje s seznamom ali pravilno shranjevanje hrane – velike zmage. Vrača spoštovanje, ki so ga poznali naši predniki, in ga nadgrajuje z znanjem, ki ga imamo danes.
Hranozavestni nasveti za vsak dan
Nakupujmo s seznamom.
Pisanje nakupovalnega seznama je preprosta, a učinkovita navada. Pomaga nam kupiti le tisto, kar res potrebujemo, in se izogniti impulzivnim nakupom. Z dobro načrtovanimi obroki zmanjšamo verjetnost, da bo hrana ostala neporabljena in končala v smeteh.
Pravilno shranjujmo živila.
- V hladilnik spadajo meso, mlečni izdelki, pripravljeni ostanki hrane, večina zelenjave (npr. brokoli, korenje, solata).
- Zunaj hladilnika hranimo čebulo, česen, krompir, paradižnik, banane, avokado – ker jim hlad povzroča spremembo teksture in okusa.
- Uporabljajmo posode s pokrovi, da živila ohranijo svežino in vonji ne prehajajo.
- Raziščimo predale in vrata hladilnika: zgoraj shranjujmo ostanke, spodaj surovo meso (v zaprtih posodah), v predalih pa sadje in zelenjavo.
Razumimo označbe na živilih.
Rok uporabnosti ni vedno znak, da mora živilo v smeti. Pomembno je, da ločimo med dvema oznakama:
- "Uporabno najmanj do" označuje datum minimalne trajnosti. Takšna živila so praviloma uporabna tudi po tem datumu, če so bila pravilno shranjena. Pomagajo nam lahko tudi čuti – preverimo videz, vonj in okus. Pred uporabo pa vedno upoštevajmo navodila proizvajalca za shranjevanje pred in po odprtju.
- "Uporabiti do" pa je varnostni datum. Ko ta preteče, živilo ni več varno za uživanje – tudi če je videti v redu, ga je treba zavreči.
Poznavanje razlike med obema oznakama je ključno, če želimo zmanjšati količino zavržene hrane in ravnati odgovorno.
Lidl kot pobudnik sprememb
Lidl Slovenija ni le trgovec, ampak aktiven pobudnik slovenskega dne brez zavržene hrane in dolgoročen partner v boju proti prehranskim odpadkom. S kampanjo Hranozavest dokazuje, da se spremembe ne začnejo le doma, temveč tudi v podjetjih, ki nosijo družbeno odgovornost. Skupaj bodimo Hranozavestni.
1 https://www.globalhungerindex.org/pdf/en/2024.pdf
2 Statistični urad Republike Slovenije, 22. 4. 2024 – Odpadna hrana v letu 2023
