Sreda, 29. 5. 2024, 11.04
6 mesecev, 3 tedne
Hojs pred komisijo DZ zanikal sodelovanje pri načrtovanju trase kanala C0
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,67
Aleš Hojs je v današnjem pričanju pred preiskovalno komisijo DZ povedal, da je zahteval demanti, ki ga je z uradnim opravičilom ljubljanskega župana tudi dobil, pozneje pa je Janković po njegovih besedah "ploščo ponovno obrnil".
Vidni predstavnik SDS Aleš Hojs je pred preiskovalno komisijo spet zavrnil navedbe ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da je v času službovanja v javnem podjetju Vodovod kanalizacija začrtal traso povezovalnega kanala C0. Izpostavil je drago nadgradnjo čistilne naprave, pri kateri je po njegovi oceni nekdo ukradel okoli 15 milijonov evrov.
Aleš Hojs je, kot je pojasnil, "v zgodbo padel" zaradi Jankovićevih diskreditacij in lažnega obtoževanja. Od leta 1992 do 2006 je bil namreč zaposlen v podjetju Vodovod kanalizacija (Vo-Ka), Zoran Janković pa je pred nekaj leti dejal, da je prav Hojs tisti, ki je leta 1991 v tem javnem podjetju začrtal obstoječo traso kanala C0 čez vodonosnik.
Hojs je v današnjem pričanju pred preiskovalno komisijo DZ povedal, da je zahteval demanti, ki ga je z uradnim opravičilom ljubljanskega župana tudi dobil. Pozneje pa je Janković po njegovih besedah "ploščo ponovno obrnil".
Ideja o trasi se je, tako Hojs, res pojavila v 80. letih prejšnjega stoletja, dokončno pa je bila določena z občinskim prostorskim aktom leta 2010. "Seveda je popolnoma jasno, da jaz s to traso formalno in neformalno v obdobju, za katerega mi to očita Janković, nisem imel ničesar," je poudaril.
Zraven je bil pri izgradnji čistilne naprave
So se pa v času Hojsovega službovanja v podjetju Vo-Ka po njegovih besedah ukvarjali z izgradnjo čistilne naprave. "Kot veste, čistilne naprave v Ljubljani ni bilo oziroma je bila zgrajena samo prva oziroma mehanska stopnja, to pomeni, da se je iz vode pobralo zgolj tisto, kar plava, na primer papir, vložki, smeti ... sama voda kot taka pa se biološko ni čistila," je pojasnil.
Podjetje je tedaj po njegovih pojasnilih intenzivno pristopilo k izgradnji čistilne naprave, končana pa je bila v času županovanja Vike Potočnik, s katero so, kot je dejal Hojs, korektno sodelovali. "Ona se ni vtikala v stroko," je dodal.
"Nekdo je ukradel 15 milijonov evrov"
Čistilno napravo so zgradili za približno 40 milijonov evrov, kar bi danes po Hojsovih besedah naneslo okoli 48 milijonov evrov, medtem ko je Janković zgolj nadgradnjo izvedel za okrog 38 milijonov evrov.
"Običajno so zneski take nadgradnje, torej defosforizacije in denitrifikacije, v vrednosti okoli od 20 do 25 odstotkov osnovne cene, on pa je dosegel približno od 75 do 80 odstotkov cene. Moje mnenje je, da so pri tem projektu, kdorkoli pač, ukradli okoli 15 milijonov evrov," je dejal Hojs.
Biolog pojasnil posledice morebitnega razlitja
Pred preiskovalno komisijo je pričal tudi Cene Fišer z Oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je opozoril na posledice morebitnega razlitja fekalij na biotsko pestrost Ljubljanskega polja.
Vsi ti procesi so po njegovih besedah "strahovito počasni". Kot je dejal, sicer ne gre za njegovo ekspertizo, a je pri pretoku vode ogromen upor in so lahko časovni zamiki precej veliki. "Se pravi, ko bo neka umazanija prišla dol, bo prišla z zamikom, hkrati pa bo tam ostala zelo dolgo časa," je ponazoril.
"Če gre za organsko umazanijo, kar bi v primeru kanala C0 bila, je to organsko bogatenje tega prostora. V takem primeru se izjemno namnožijo bakterije, ki to jedo. Ko se bodo te bakterije namnožile, bodo porabile kisik, ko bodo porabile kisik, bo prišlo do zloma te prehrambene verige, ker bodo vsi drugi organizmi pomrli. In naš filter, ki ga imamo in ki oskrbuje Ljubljano s pitno vodo, bo umrl," je dejal in dodal, da bo proces čiščenja trajal zelo dolgo časa.
Za kanal tudi evropska sredstva
Kanal bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo ter je del 111 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva.
Za dokončanje kanala C0 občini manjka eno gradbeno dovoljenje, in sicer za 128 metrov dolg odsek pri stoženskem hipodromu.
Dnevnik je v torek poročal, da ljubljanski občini za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda do konca lanskega leta ni uspelo počrpati dobrih treh milijonov evrov, medtem ko sta bili občini Medvode in Vodice uspešni. S koncem lanskega leta se je namreč sklenilo obdobje, ko so tri občine lahko črpale evropska in državna sredstva.
Čeprav se je rok za črpanje evropskih sredstev iztekel, projekt pa v Ljubljani ni bil pravočasno končan, to še ne pomeni, da bo prestolnica pridobljena sredstva morala vračati, so za Dnevnik potrdili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Občina mora namreč projekt z lastnim denarjem do najpozneje 15. februarja 2027 v celoti končati in prebivalce vseh treh občin priključiti na kanalizacijski sistem s čistilno napravo v Zalogu.
Gradnja naj bi se končala do 31. avgusta
Če občina ne bo ujela navedenega roka, pa lahko Evropska komisija od Slovenije "zahteva vračilo neupravičeno prejetih ali porabljenih sredstev, ki so bila upravičencu izplačana po pogodbah o sofinanciranju".
Za dokončanje kanala C0 občini manjka eno gradbeno dovoljenje, in sicer za 128 metrov dolg odsek pri stoženskem hipodromu. Aprila so na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet napovedali, da naj bi bila gradnja kanala C0 končana do predvidoma 31. avgusta letos.
