Hannes iz Belgije, ki obožuje slovensko naravo in govejo juho

Hannes se je rodil v Bruggeu, odraščal je v mestu Iper, ki ima približno 30 tisoč prebivalcev, študiral pa je v Gentu, ki je malo manjši od Ljubljane.

V Belgiji imajo tri uradne jezike

Doma govorijo zahodno flamščino, ki je neuradno narečje knjižne flamščine. Ta govor Nizozemci razumejo, a jezik ni uraden, v šoli se 12 let učijo pravilno knjižno nizozemščino, deset let tudi francoščino, ki je eden od treh uradnih jezikov v Belgiji. Šele ko je začel delati, je ugotovil, da se mu je učenje francoščine obrestovalo, saj je njeno znanje nujno. V šoli pa se seveda učijo angleščino, "ampak jaz sem se večino naučil iz nadaljevanke Princ z Bel Aira. Tudi mi namreč podnaslavljamo tuje filme in nanizanke. To mi je zelo všeč tudi pri vas, saj sicer ne bi mogel gledati nobenih filmov".

Slovenščino se je začel učiti takoj ob prihodu, njegovo znanje je precej dobro, le "skloni mi delajo ogromno težav. Čeprav slišim, da jih tudi veliko Slovencev ne zna uporabljati stoodstotno pravilno", dodaja v smehu.

Hannes in njegovo dekle sta leto in pol skupaj živela v Gentu. Preden sta se z dekletom preselila v Slovenijo, sta leto in pol skupaj živela v Belgiji, v Gentu, potem pa sta se odločila, da je čas za zamenjavo držav. Načrtovala sta, da bosta v Sloveniji preživela naslednje leto in pol, a se je Hannes odločil za podiplomski študij ekonomije v Ljubljani. Začetek letošnjega leta sta z dekletom namenila predvsem potovanju, obiskala sta Poljsko, Nemčijo, baltske države ter rusko mesto Sankt Peterburg. Njuni načrti so se torej precej spremenili, vsaj še nekaj časa pa nameravata ostati v Ljubljani, saj je ravno pred tremi tedni dobil službo v ljubljanskem IT-podjetju.

Pravi, da kakšnega večjega kulturnega šoka ob selitvi ni doživel, kar pripisuje predvsem dejstvu, da sta tako Slovenija kot Belgija državi s katoliško zgodovino. Se pa veliko stvari vseeno razlikuje.

"V slovenski restavraciji še nisem dobil slabe hrane"

Po njegovih besedah je tukaj občutno boljša hrana v restavracijah, saj če v Belgiji naročiš na primer špagete, "dobiš špagete, ki so jih skuhali ob koncu tedna, preden ti jih postrežejo, jih samo dajo v mikrovalovno pečico. A za to vseeno plačaš šest evrov".

Po njegovem opažanju smo Slovenci veliko bolj kot Belgijci naklonjeni tradiciji in spretni z rokami: "Oče mojega dekleta zna recimo izdelovati pohištvo in sam kuha žganje, imate ogromno vrtov, kjer skoraj vsi pridelujejo svojo zelenjavo, zelo veliko kuhate in pečete doma, na primer govejo juho, ki jo obožujem, in potico."

Bloška polica skozi Hannesove oči Zelo všeč mu je tudi dejstvo, da Slovenija ni tako zelo gosto poseljena, zaradi česar ima tukaj poseben občutek svobode. "V Belgiji je povsod gneča. En banalen primer je, ko greš k točilnemu pultu in naročiš pivo. Še preden prideš do svoje mize, ga pol poliješ, ker se moraš izogibati vsem ljudem v baru." Pa to, da ima v Ljubljani vse na dosegu roke, "če bi se doma odločil, da želim iti na kakšen hrib, bi že za vožnjo v eno smer potreboval dve uri, tukaj pa lahko grem – tako kot večina Ljubljančanov – vsako soboto na Šmarno goro."

Pridno polni svoj planinski dnevnik

A ne samo Šmarna gora, osvojil je že veliko slovenskih vrhov in z žigi pridno polni svoj planinski dnevnik, ki ga je nekoč dobil za rojstni dan, "to je kot nekakšen potni list", dodaja v smehu in izpostavlja še dva cilja: "Želim si iti na Veliko planino, slišim, da so tam zelo lepe hiške, želim si videti to arhitekturno posebnost. Pa seveda Triglav, tudi najvišji slovenski vrh moram enkrat osvojiti."

Med vzponom na Golico Z dekletom pa sta že odšla na izlet v Prekmurje in Pomurje, bil je v Mariboru, Ankaranu, Kopru, Piranu, Postojni. Nekajkrat je bil že v Križni jami, kjer je dekletov oče vodič.

V Sloveniji ga je družina obiskala že tolikokrat, da imajo v "malem Dunaju", kot pravijo Ljubljani, svoj najljubši hotel. Ob vsakem obisku se povzpnejo na Ljubljanski grad, predvsem stari del mesta jim je zelo všeč.

Prvi teden po selitvi je Slovenijo prizadel žled in je bil en teden brez elektrike – in to je moral potem razlagati belgijskim prijateljem, "da sem se preselil v državo, kjer sem bil en teden brez električne energije", se spominja. Na skrajnem severozahodu Belgije, od koder prihaja, namreč skoraj nikoli nimajo snega, temperature se zelo redko spustijo pod ničlo, "zato so mi zime tam bolj všeč, poletja pa se ne da primerjati, to je tukaj veliko lepše".

Kaj pa nočno življenje?

"Ob prvem obisku Ljubljane, takrat še kot turist, sem bil na Metelkovi, kar je bilo zame kar precejšnje presenečenje – toliko barov v starih vojaških stavbah, česa takšnega pri nas ni. Zelo rad hodim tudi na koncerte v Kino Šiška ali v Cvetličarno, večkrat sem že bil na koncertu skupine Laibach, velikokrat pa prirejamo koncerte kar pri nas v stanovanju, saj oba s sostanovalcem igrava kitaro," razlaga v smehu. Igranje kitare je poleg planinarjenja in programiranja različnih aplikacij njegova glavna dejavnost v prostem času.

Hannes na Snežniku

Belgija : Slovenija na hitro

"Slovenci ste zelo prijazni, odprti, niste še naveličani turistov, če kdo vsaj malo govori slovensko, ste zelo navdušeni nad njegovim trudom. Tukaj ni nič nenavadnega, če se zapleteš v pogovor s popolnim neznancem med čakanjem v vrsti, v Belgiji bi bilo, če bi se recimo pogovarjal z nekim dekletom, to takoj razumljeno kot flirtanje. Fitnesi tukaj so občutno dražji, taksiji pa občutno cenejši. Tukajšnje plače so, vsaj v IT-ju, več sto evrov nižje, ampak so nižji tudi življenjski stroški, predvsem najemnine so zelo nižje." Ob tem omeni še eno belgijsko posebnost, in sicer da moraš kot najemnik podpisati t. i. pogodbo 369, kar pomeni, da boš v stanovanju ostal vsaj tri leta.

Nasveti za vse, ki razmišljate o obisku Belgije

Gent je po Hannesovem mnenju zelo podoben Ljubljani in velikokrat po krivici spregledan med turisti.

Po njegovem mnenju je Gent po krivici spregledan, večina turistov se odloča za ogled Bruggea in Antwerpna, pa seveda Bruslja. Prvi ima srednjeveški duh, drugi je pravo mesto za nakupovanje, modo in nočno življenje, "Gent pa je mešanica obeh, le da ni toliko turistov. Velik je kot Ljubljanja, tudi vzdušje je podobno, enako kot vaša prestolnica je študentsko mesto, kjer se počutiš zelo varno."