Marjan Žlogar

Ponedeljek,
27. 11. 2017,
4.05

Osveženo pred

6 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,73

4

Natisni članek

infografika zdravje zdravstvo izdatki stroški zdravnik medicinske sestre Slovenija OECD Japonska zdravstveno zavarovanje vlada postelja življenjska doba umrljivost rak samomor kajenje alkohol onesnaženost

Ponedeljek, 27. 11. 2017, 4.05

6 let, 5 mesecev

Zdravstvo v OECD

Glede na povprečje OECD Slovenci rajši kockamo z zdravjem

Marjan Žlogar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,73

4

Zdravje, rak | Foto Matej Povše

Foto: Matej Povše

V Sloveniji v zdravstvu za svoj denar dobimo veliko. Čeprav mu namenimo skoraj tretjino manj sredstev od povprečja OECD in smo pod povprečjem glede na vire v zdravstvu, smo pri veliko kazalnikih zdravja nad povprečjem OECD. Z zdravjem v Sloveniji radi tvegamo, podpovprečno se odrežemo pri kazalniku psihološkega zdravja.

Za zdravstvo namenimo manj od povprečja OECD

Izdatki za zdravstvo so v letu 2016 v Sloveniji dosegli 2.562 evrov na prebivalca (glede na standard kupne moči PPP), kar je za skoraj tretjino manj od povprečja 35 držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD35). Prebivalci Slovenije iz svojega žepa (ali s pomočjo prostovoljnega zavarovanja) sami prispevamo 28,2 odstotka skupnega izdatka. Tako povprečni prebivalec Slovenije iz svojega žepa za zdravstvo prispeva 1,6 odstotne točke večji delež v skupne izdatke od povprečnega prebivalca v državah OECD35.

Tudi glede na BDP v Sloveniji za zdravstvo namenimo manj od povprečja za OECD35. V letu 2016 smo v Sloveniji za zdravstvo namenili 8,6 odstotka BDP, to je 0,4 odstotne točke manj od povprečja OECD35.

Podobno je nižje izdatke za zdravstvo od povprečja OECD mogoče opaziti tudi, ko gledamo, kakšni so izdatki glede na skupno porabo gospodinjstva. S stroški za zdravstvo v višini dveh odstotkov skupnih izdatkov gospodinjstev gospodinjstva v Sloveniji za zdravstvo porabijo eno odstotno točko manjši delež skupnih izdatkov od povprečja OECD35.

Rast izdatkov v Sloveniji enkrat počasnejša od povprečja OECD35

Izdatki za zdravstvo so se v Sloveniji med letoma 2009 in 2016 z 0,7-odstotno povprečno letno rastjo večali enkrat počasneje od povprečja 35 članic OECD. Izmed 35 članic OECD so se izdatki za zdravstvo počasneje kot v Sloveniji večali v osmih članicah, izmed katerih so se trem članicam (Grčija, Portugalska in Italija) izdatki glede na leto 2009 celo znižali. Glede na leto 2015 smo za zdravstvo namenili 0,2 odstotne točke BDP več.

Zdravstvo glede na vire v Sloveniji podpovprečno

Če smo v Sloveniji glede na število medicinskih sester in bolnišničnih postelj le malo za povprečjem OECD35, je zaostanek nekoliko večji pri deležu zdravnikov. Razlika je še bolj vidna pri razpoložljivih enotah za CT-slikanje in magnetno resonanco (MRI), saj imamo v Sloveniji skoraj pol manj enot od povprečja OECD35.

V Sloveniji podpovprečen delež izkušenejših zdravnikov in zdravnikov, šolanih v tujini

Zdravstvo ali socialno delo v Sloveniji dajeta zaposlitev dobrim šestim odstotkom zaposlenih, kar je skoraj štiri odstotne točke manjša zaposlenost v zdravstvu od povprečja OECD35. Največji delež zaposlenih v zdravstvu ali socialnem zdravstvu je na Norveškem, ki ima trikrat višji delež takih zaposlitev od Slovenije. Glede na povprečje 30 članic OECD je v Sloveniji skoraj deset odstotnih točk manj izkušenih zdravnikov (starih 55 let ali več) in 2,5 odstotne točke manj zdravnikov, šolanih v tujini.

 

Kljub podpovprečnim izdatkom zdravstveno stanje nadpovprečno

Pričakovana življenjska doba je v Sloveniji nekoliko nad povprečjem OECD35. Ta se je glede na leto 1970 v Sloveniji povečala za 12,2 leta, kar je dobro leto in pol višja rast pričakovane življenjske dobe od povprečja OECD35. Hitreje kot v Sloveniji je ta rasla v 12 izmed 43 članic OECD.

Umrljivost je v Sloveniji le nekoliko manjša od povprečja OECD35. Najvišja je v Ruski federaciji, kjer letno na sto tisoč prebivalcev umre enkrat več oseb kot v Sloveniji. Največ smrti, to je 40 odstotkov, je bilo v Sloveniji v letu 2015 na račun težav z obtočili, kar je štiri odstotne točke več od povprečja OECD35. Slovenija ima glede na članice OECD med umrlimi najvišji delež umrlih zaradi raka in podpovprečni delež umrljivosti zaradi bolezni dihal.

Zdravstveno stanje je v Sloveniji podpovprečno, ko gre za kazalnik psihološkega zdravja, to je stopnjo samomorov. Ta je bila v letu 2015 v Sloveniji za polovico višja od povprečja OECD35. Višjo od Slovenije ima pet članic OECD, najvišjo Litva. Tako pri moških kot ženskah je Slovenija glede na stopnjo samomorov na šestem mestu. Stopnja samomorov pri moških je štirikrat višja kot pri ženskah.

Japonska je najboljša med članicami OECD glede na število CT- in MRI-enot, pa tudi glede na število bolnišničnih postelj. Je tudi država z najmanjšo umrljivostjo med članicami OECD35 in z najvišjo pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu. | Foto: Reuters Japonska je najboljša med članicami OECD glede na število CT- in MRI-enot, pa tudi glede na število bolnišničnih postelj. Je tudi država z najmanjšo umrljivostjo med članicami OECD35 in z najvišjo pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu. Foto: Reuters

Glede na povprečje OECD Slovenci z zdravjem radi tvegamo

Delež kadilcev med odraslimi prebivalci, to je starimi 15 let ali več, je v Sloveniji le nekoliko nad povprečjem OECD34. Če je ta primerljiv s povprečjem OECD, pa je opazna razlika v zmanjšanju deleža kadilcev glede na leto 2000. Delež kadilcev med odraslimi se je v tem obdobju v Sloveniji zmanjšal enkrat počasneje, kot se je v povprečju v skupini OECD34.

Pri porabi alkohola med odraslimi so rezultati Slovenije še nekoliko bolj zastrašujoči, saj si na lestvici OECD delimo peto mesto. Čeprav se je poraba na prebivalca glede na leto 2000 v OECD35 zmanjšala, je Slovenija med 17 članicami, v katerih se je poraba alkohola na prebivalca glede na leto 2000 celo povečala.

Tudi glede na onesnaženost zraka oziroma izpostavljenost prebivalcev povprečni količini škodljivih delcev PM 2,5 je Slovenija v zgornji tretjini članic OECD. V povprečju smo izpostavljeni za četrtino večji koncentraciji delcev kot prebivalec OECD35. Glede na leto 2000 se je povprečna izpostavljenost v Sloveniji zmanjšala hitreje od povprečja OECD35. V državam, kjer je izpostavljenost delcem PM 2,5 najvišja (Indija, Kitajska in Turčija), se ja ta še povišala.