Fiskalno pravilo – razlike v pogledih ali boj za prestiž?

Če so si parlamentarne stranke bolj ali manj edine v tem, da fiskalno pravilo zapišejo v ustavo, pa se pozicija na eni in opozicija na drugi strani ne moreta poenotiti glede tega, katera letnica vpisa fiskalnega pravila je najprimernejša. Kaj to pomeni, gre pri tem za konceptualne razlike ali je v ozadju boj za prestiž? Razlike v konceptih, prestiž, taktiziranje, odgovarjata politična analitika.

Mešanica različnih konceptov in taktiziranja "Deloma gre za razlike v konceptih, deloma pa za politično taktiziranje," o dogajanju v zvezi z vpisom letnice fiskalnega pravila v ustavo pravi dr. Matej Makarovič. "SDS je že ves čas – ne glede na to, ali je na oblasti ali v opoziciji – zelo naklonjena čimprejšnji uveljavitvi fiskalnega pravila, medtem ko je vladajoča PS in glavnina sedanje vladajoče koalicije glede tega doslej zagovarjala že precej različna stališča, ki so se prilagajala trenutnim okoliščinam."

Makarovič meni, da gre trenutno pri vladnih strankah verjetno predvsem za presojo, da bi z rezi na podlagi hitre uveljavitve fiskalnega pravila težko zmagale na prihodnjih parlamentarnih volitvah, od tod, tako Makarovič, želja po preložitvi v naslednji mandat.

V politiki gre vselej za prestiž Pri vprašanju fiskalnega pravila gre za kombinacijo obojega, tako razlike v konceptih kot boja za prestiž, ki je v politiki vselej prisoten, je prepričan dr. Igor Pribac. "Gre pa tudi za to, čigavo videnje prihodnosti Slovenije bo prevladalo v slovenskem javnem prostoru. Kdo bo torej lahko v prihodnje rekel, da je zakoličil smer prihodnjega razvoja Slovenije," pristavlja.

"Zagovorniki letnice 2015 trdijo, da je to vedno mogoče spremeniti, saj ta letnica ni zavezujoča, a se hkrati močno upirajo temu, da bi letnico že zdaj deklarativno prestavili. Zagovorniki letnice 2017 pa trdijo, da so tisti, ki se zavzemajo za letnico 2015, to v resnici postavili kot nemogoč cilj, ki si ga zastaviš zato, da bi na koncu dosegel nekaj deset odstotkov manj. Kajti če si zastaviš realen cilj in ga dosežeš, je to še vedno manj, kot če si zastaviš nerealen cilj in ga ne dosežeš," pravi Pribac.

Pribac meni, da ima zdajšnja vlada s tem, ko poskuša uravnotežiti prizadevanja na odhodkovni strani s prizadevanji na prihodkovni strani, nekoliko drugačno vizijo izhoda iz krize, sam jo primerja s prijemi, ki se jih v Italiji poslužuje premier Enrico Letta. "Čeprav naša vlada ne zastopa tako drastičnih stališč, ima vseeno podobno socialdemokratsko noto," razmišlja Pribac in dodaja, da je letnica 2017 usklajena s tem videnjem razvoja.