Financial Times: Mariborska nadškofija je vlagala tudi v pornografijo

Britanski poslovni časnik Financial Times (FT) prinaša celostranski prispevek o finančnem kolapsu mariborske nadškofije. Označi ga kot enega največjih škandalov, ki so prizadeli moderno Cerkev. FT v dogajanju v nadškofiji vidi tudi "parabolo za celotno Slovenijo, ki se sooča z mačkom po zbezljanem bumu in z nezaceljenimi zgodovinskimi delitvami".

Avtor Alex Barker podrobno predstavi zgodovino "finančne norosti epskih razsežnosti v mariborski nadškofiji, ki so jo delno financirali s pomočjo duhovniškega nagovarjanja vernikov, naj Cerkvi zaupajo svoje privatizacijske certifikate".

Kam vse je vlagala nadškofija? Prek svojih finančnih družb Zvon Ena in Zvon Dva je škofija na veliko vlagala - od založništva in proizvodnje do nepremičnin na Hrvaškem, pornografije, steklarn in argentinske klavnice. Prav pornografski programi družbe T2, ki jo je nadziral Zvon Ena, so na koncu alarmirali Vatikan, pojasnjuje FT. A čeprav je zaradi tega leta 2008 dvignil obrvi, so pretekla še tri leta, preden je Sveti sedež ukrepal, odredil preiskavo in na koncu odstavil tri škofe.

Pred tem je nadškofija na veliko vlagala, navidezni dobički s pregretega borznega trga pa so omogočali dodatna zadolževanja. Ko se je balon razpočil, je propadla večina investicijskih skladov. "Zvonova sta izstopala zaradi svojih cerkvenih povezav: to ni bila verska ustanova, ki bi se trudila upravljati s podedovanim imetjem, ampak uničujoč poskus, da bi bogastvo naredili iz nič."

Zvonova sta bankrotirala, zahtevki do njiju pa skupaj znašajo milijardo evrov, opozarja časnik, ki sicer dodaja, da je dejanska razsežnost finančne luknje verjetno bližje 500 milijonom evrov, kolikor znašajo bančna posojila.

Cerkev v času komunizma tarča neizprosnega pregona Propad Zvonov po mnenju avtorja ilustrira razmere v Sloveniji, ki se sooča z najhujšo krizo po osamosvojitvi. Prihajajo namreč računi za desetletje ekscesov in politične malomarnosti. "Slovenijo, nekdaj čaščeno kot veliko zmagovalko postkomunistične tranzicije, so potolkli korporativno pajdaštvo, velikodušno kreditiranje in država, ki še vedno nadzoruje velik del gospodarstva."

Mariborski kleriki v svojem početju še zdaleč niso bili sami, a njihov padec je ostro razdelil družbo, ki se še vedno spopada z zapuščino druge svetovne vojne in petdesetih let komunizma, dodaja FT, ki v prispevku piše tudi o tem, da so bili Cerkev in njeni predstavniki v omenjenem obdobju v Sloveniji tarča neizprosnega pregona.