FAZ: Slovenija še vedno v primežu stare elite

FAZ, ki se je o Sloveniji nazadnje razpisal ob odhodu Janeza Janše v zapor, meni, da je razlog za nedotakljivost starih elit v tem, da se komunistični zločini redko preganjajo, in priporoča lustracijo. "Medtem ko jim je v baltskih državah, na Poljskem, Češkem, Slovaškem in Madžarskem in še ponekod uspelo zamenjati stare elite, so te v Romuniji, Bolgariji, Sloveniji in na Hrvaškem skoraj nedotakljive – v politiki, gospodarstvu in pravosodju kot tudi v visokem šolstvu in medijih," je zapisal Karl-Peter Schwarz, avtor članka Organizirano obračanje glave.

Kot dokaz svoji trditvi je avtor med drugim omenil primer romunske novinarke Ondine Ghergut, ki jo je ameriško veleposlaništvo v Bukarešti nagradilo za njeno raziskovalno delo o politični korupciji in komunistični tajni službi Securitate. Ista novinarka je doma obsojena na denarno kazen v višini 300 tisoč evrov, ker je s svojim pisanjem "rušila ugled" enega od nekdanjih državnih odvetnikov, proti kateremu že poteka postopek zaradi korupcije.

Stare elite še vedno čuvajo svoje interese "25 let po letu sprememb 1989 je Platforma evropskega spomina in zavesti predstavila bilanco, ki te strezni: vzhodni in jugovzhodni Evropi ni uspelo uspešno prebroditi nasledstva komunizma; njegovi zločini se skoraj ne preganjajo, v niti eni postkomunistični državi ne vladajo solidni državnopravni odnosi. Komunizem je dejansko ideološko odstopil, vendar pa je 'novi razred' zadržal svojo oblast," piše FAZ in dodaja, da je jugoslovanski disident Milovan Đilas že leta 1957 ta "novi razred" definiral kot "nov izkoriščevalski razred", ki ga sestavljajo člani komunistične partije na oblasti.

"Ta razred z novimi političnimi etiketami še vedno čuva svoje interese. V južni in jugovzhodni Evropi za pročeljem demokracije vlada kartel postkomunističnih oligarhov, ki je prevzel oblast nad državami, strankami in mediji," še piše FAZ.

Lustracija v pravosodju ni uspela Nemški časnik omenja najnovejši indeks razvoja demokracije in tržnega gospodarstva v tranzicijskih državah, s katerim fundacija Bertelsmann ugotavlja poslabšanje v 12 od 17 postkomunističnih evropskih držav. Napredek je zabeležen samo v baltskih državah in na Poljskem. "Ni naključje, da so države, ki so dosegle najboljše rezultate, tudi v največji meri obračunale s svojo preteklostjo. Za dobro se je izkazala predvsem lustracija, pogosto kritizirana na Zahodu, s katero so nekdanje predstavnike oblasti izključili iz javnega življenja. No, zatajila pa je v pravosodju. V skladu s tem je pravosodje neodporno proti političnim vplivom in korupciji," pojasnjuje avtor in sklene, da je s tem povezan tudi "neuspeh postkomunističnih držav pri razkrivanju in pregonu komunističnih zločinov".

FAZ na koncu spomni na oceno francoskega zgodovinarja Stephana Courtoisa, da so komunisti po svetu ubili od 85 do 100 milijonov ljudi ter da so milijoni ljudi končali v kazenskih ali delavnih taboriščih, bili deportirani ali preganjani.