Četrtek, 18. 10. 2018, 15.18
6 let, 1 mesec
Evropsko sodišče za človekove pravice zavrglo dve tožbi proti Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,59
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrglo dve tožbi zoper Slovenijo, in sicer tožbo Bogomirja Jelena in Helene Rifelj ter tožbo Novke Stojanović zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja. Obe tožbi je sodišče zavrglo, ker pogoji za sprejem niso bili izpolnjeni.
Na ESČP zaradi spora glede parkirnega prostora
Jelen in Rifljeva sta se na ESČP pritožila v povezavi z zasebno tožbo zaradi spora glede parkirnega prostora ob nakupu stanovanja. Po končanem postopku na prvi stopnji in na višjem sodišču sta zahtevala revizijo postopka na vrhovnem sodišču, ki pa je njuno zahtevo zavrglo, ker nista primerno navedla vrednosti primera. To je bilo nujno glede na postavljen vrednostni prag za sprejem zahtev za revizijo postopka. Izgubila sta tudi pritožbo na ustavnem sodišču, ker ni šlo za pomembno ustavno vprašanje, niti ni šlo za kršitve njunih človekovih pravic v taki meri, da bi imelo to za njiju resne posledice.
Zatem sta se pritožila še na ESČP, in sicer da jima je bila kršena pravica do poštenega sojenja, ker ju sodišče na prvi stopnji ni posebej opozorilo glede zahtev o določitvi vrednosti primera, zaradi česar je bila potem zavržena tudi njuna pritožba na vrhovnem sodišču. Menila sta, da jima je bila s tem kršena pravica do dostopa do vrhovnega sodišča.
Sodišče: Odvetnik bi moral biti pozoren na zahteve postopka
A enaka usoda ju je zdaj doletela tudi na ESČP, ki je njuno tožbo proti Sloveniji zavrglo, ker pogoji za sprejem niso izpolnjeni. Sodišče je izpostavilo, da ju je zastopal odvetnik, ki bi moral biti pozoren na zahteve postopka, četudi ju sodišče ni posebej opozorilo na to.
Med drugim je ESČP tudi izpostavilo, da postavljenih pravil vrhovnega sodišča glede določitve vrednostne meje za sprejem zadeve ni mogoče šteti za "pretirani formalizem", da bi neupravičeno omejili dostop pritožnikov do sodišča.
Pritožba zaradi dolgotrajnega postopka
V primeru tožbe Stojanovićeve pa je šlo za pritožbo glede dolgotrajnosti postopka v primeru izvršitve sodbe v korist njenega zdaj že pokojnega očeta. Šlo je za vračilo denarja, tožnica pa je glede tega pred dvema letoma dosegla zunajsodno poravnavo.
Vseeno se je pritožila na ESČP, da so bile njenemu očetu kršene človekove pravice zaradi dolgotrajnega sojenja in nezmožnosti učinkovite izvršitve razsodb v njuno korist.
A ESČP je danes tožbo zavrnilo, ker domače pravne možnosti še niso bile izčrpane, prav tako ne vse pravice za pospešitev postopka, piše v obrazložitvi, objavljeni na spletni strani sodišča.
