DZ znova potrdil novelo zakona o tujcih in o delovnih razmerjih

Državni svetnik Andrej Poglajen je odločitev DS za odložilni veto pojasnil z besedami, da novela zakona o tujcih prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družin. T. i. preživetvena raven znanja jezika nadalje ni strokovno utemeljena in ne upošteva mednarodnih dogovorov, kot je skupni evropski jezikovni okvir.

Znanje slovenščine je po Poglajnovih besedah zelo pomembno za uspešno integracijo v družbo, saj je jezik osnovna sestavina slovenske kulture in nacionalne identitete.

V imenu vlade kot predlagatelja novele je državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle poudarila, da so spremembo uvedli, ker se na eni strani povečuje število zavezancev za preizkus znanja iz slovenskega jezika, na drugi strani pa je premalo izvajalcev izpitov, certificiranih po skupnem evropskem jezikovnem okviru. Očitke DS o strokovni nedefiniranosti spremembe je zavrnila kot neutemeljene, saj bo kriterije in merila tečajev določil minister, pristojen za šolstvo, pripravila pa jih bosta Zavod za šolstvo in Andragoški center Slovenije.

Dodala je, da sprememba velja le za družinske člane, ki se združujejo s tujci, ki imajo dovoljenje za začasno prebivanje. Kasneje bodo ti družinski člani imeli možnost, da svoje znanje jezika nadgrajujejo, potrdilo o znanju jezika na t. i. preživetveni ravni pa bo veljavno le za postopek pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve z družino. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ostaja v veljavi pogoj znanje jezika na ravni A2, je ponovila.

Poslanci NSi novele niso podprli, SDS sejo obstruirala

Poslanska skupina NSi od izvajalcev jezikovnih tečajev pričakuje, da bodo resnično opravljali izobraževanja in preizkuse znanja, je v njenem imenu dejala poslanka Vida Čadonič Špelič. Ob tem predlagajo, da naj tečajniki delno sami krijejo stroške izobraževanja. Poslanci NSi sicer niso podprli novele.

V predstavitvi stališča SD je Damijan Zrim dejal, da novela omogoča priseljencem, da se opremijo z znanjem jezika in tako postanejo del slovenske družbe in ne neka vzporedna družba.

Poslanka Levice Nataša Sukič je ocenila, da je SDS poskušala preprečiti sprejem novele najprej s postopkovnimi manevri, nato pa je "svoje pristavil še" DS z odložilnim vetom. Spomnila je, da je pogoj A2 za družine tujcev uzakonila vlada Janeza Janše, nato pa dve leti ni storila ničesar, da bi omogočila njegovo implementacijo, saj ni bilo dovolj izvajalcev, ki bi omogočali tečaje in izpite.

Novela ob integracijski in migracijski strategiji naslavlja pereče povpraševanje gospodarstva po delovni sili, je stališče poslanske skupine Svoboda zastopal Teodor Uranič. Izzivi migracij so ob tem večplastni, nasloviti pa jih je treba z realnimi, izvedljivimi in merljivimi ukrepi, meni.

Poslanska skupina SDS je sejo DZ obstruirala, ker je bila novela zakona o tujcih sprejeta po nujnem postopku, kar je po oceni njene vodje Jelke Godec zloraba poslovnika DZ.

DZ vnovič potrdil novelo zakona o delovnih razmerjih

DZ je po vetu državnega sveta, izglasovanem prejšnji teden, na današnji izredni seji vnovič potrdil tudi novelo zakona o delovnih razmerjih, ki ob določbah evropskih direktiv, kot je petdnevni oskrbovalski dopust, prinaša še ukrepe za zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev družinskega nasilja.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je danes ponovil, da je pri pripravi sprememb zakona o delovnih razmerjih kontinuirano prihajalo do kršenja pravil Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in da je bila delodajalska stran obravnavana izrazito neenakopravno. "Dialog, v katerem je vsaj ena stran preslišana, ni dialog," je podčrtal.

Med rešitvami v noveli je kot problematično omenil dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev nasilja v družini. V zvezi s prvim je dejal, da gre za neenako obravnavo varovanih kategorij delavcev, pri čemer da bodo celotno breme te ureditve nosili delodajalci, v zvezi z drugim pa, da je bil ukrep v zakon vključen mimo socialnega dialoga.

"Gospodarstvo je bilo v zadnjem letu deležno že mnogih obremenitev, če ne drugega, je že samo dan solidarnosti 14. avgusta 2023, ki ni imel jasno znanih učinkov, gospodarstvo stal več kot 120 milijonov evrov. Napovedujejo pa se še dodatne davčne obremenitve v zvezi z obnovo po poplavah in pokojninsko reformo, dražje čezmejne storitve. Pri tem pa na vidiku ni še nobenih ukrepov, ki bi gospodarstvo vsaj deloma razbremenili," je bil kritičen Lotrič.

Zaradi veta Slovenija verjetno zamudila rok za implementacijo evropskih direktiv

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je zavrnil očitke o kršenju pravil ESS. Ob tem je spomnil na osrednje rešitve novele. Ta na podlagi evropskih direktiv prinaša pravico delavcev do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana in do zahteve varnejše oblike zaposlitve, ob tem pa tudi subsidiarno odgovornost v gradbeništvu. Uvaja še druge spremembe v korist delavcev: dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov, pravno varstvo pri pisnem opozorilu pred odpovedjo, višje zneske za agencijske delavce na čakanju in pravico do odklopa. Novela ščiti tudi žrtve nasilja v družini.

"Nič od tega ni kaj takega, da bi prekomerno obremenjevalo naše gospodarstvo, če naše gospodarstvo tega ne more preživeti, potem težava ni v tem zakonu," je prepričan. Spomnil je še, da novela predstavlja kompromisni predlog, saj so iz nje izpadle mnoge sprva predvidene rešitve, med njimi možnost 30-urnega polnega delovnika.

Kritičen je bil še, ker bo Slovenija zaradi veta najverjetneje zamudila rok za implementacijo evropskih direktiv, "za kar nam lahko grozi kazen Evropske komisije".

Za vnovično potrditev novele je bilo potrebnih 46 glasov. Za spremembe zakona je glasovalo 51 poslancev, proti jih je bilo osem. Poslanci SDS tudi pri tokratnem odločanju o noveli niso sodelovali.

Novice Preiskovalna komisija: V financiranju SDS tudi madžarski kapital