Četrtek,
26. 3. 2015,
7.53

Osveženo pred

2 leti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Za otroke gre

Četrtek, 26. 3. 2015, 7.53

2 leti

DZ zavrnil razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi (video)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Državni zbor je s 53 glasovi za in 21 proti zavrnil razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

S tem je DZ zaustavil zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. V primeru zavrnitve razpisa referenduma v DZ so pobudniki referenduma koalicija Za otroke gre! že napovedali, da se bodo obrnili na ustavno sodišče.

Večina meni, da se pobuda nanaša na zakon, glede katerega referendum ni dopusten Kot meni večina poslancev, se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten, zato so zavrnili razpis referenduma. Predlog obenem predvideva, da se z dnem sprejetja tega sklepa zaustavi petintridesetdnevno zbiranje podpisov za referendum, ki se je začelo v ponedeljek.

Večina razprave na današnji izredni seji DZ se je vrtela okoli vsebine novele, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami raznospolnih, in ne o današnjem sklepu. Zagovorniki novele, poslanci SMC, ZL, SD, ZaAB in nekateri poslanci DeSUS, so poudarili, da ustava zagotavlja enakost ne glede na osebne okoliščine, z novelo pa se odpravljajo sistemske diskriminacije. Na drugi strani pa je bilo med nasprotniki novele slišati tudi nasprotovanje možnosti, da bi imeli istospolni pari možnost posvojitev otrok. Po njihovem mnenju je istospolna partnerska skupnost podobna in ne enaka zakonski zvezi.

DZ o zavrnitvi referenduma odločal prvič Pri obravnavi predloga sklepa so se pojavljala tudi nekatera postopkovna vprašanja, saj je DZ o zavrnitvi referenduma odločal prvič. To mu omogoča leta 2013 sprejeta sprememba ustave, ki med drugim določa, da referenduma ni mogoče razpisati, če zakon odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A zakon o referendumu in ljudski iniciativi tej novi ustavni ureditvi še ni prilagojen.

Tako so nekateri zagovorniki referenduma predvsem iz vrst SDS in NSi med drugim opozarjali na prekoračitev pristojnosti DZ. Po njihovem mnenju namreč v postopek zbiranja podpisov, ki se je začelo v ponedeljek, ni mogoče poseči. Po veljavni ureditvi ustavno sodišče odloči v sporu med predlagateljem referenduma in DZ, ki zavrne razpis referenduma, a DZ o razpisu referenduma še ni odločal, so pojasnili.

Zakonodajno-pravna služba: DZ lahko sprejme sklep o zavrnitvi že v času zbiranja podpisov Nasprotniki referenduma pa so prepričani, da lahko ob smiselni uporabi zakona o referendumu in ljudski iniciativi, kot jo nalaga ustavni zakon, DZ sprejme sklep o zavrnitvi razpisa referenduma že v času zbiranja podpisov za referendum in najpozneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma. Temu je pritrdila tudi zakonodajno-pravna služba DZ.

Predlog danes sprejetega sklepa je v ponedeljek v parlamentarni postopek vložila skupina 23 poslancev ZL, DeSUS, SD in ZaAB, po uskladitvi besedila pred sredino obravnavo na matičnem delovnem telesu pa so ga podprli tudi v SMC.

Potreba po enakem obravnavanju izhaja iz ustave ter konvencije o človekovih pravicah Vlada Mira Cerarja je pred tem sprejela mnenje, da se pobuda za referendum o noveli zakona o zakonski zvezi nanaša na zakon, glede katerega razpis referenduma ni dopusten, ter da spodbuja k neenakopravnosti na podlagi spolne usmerjenosti.

Kot v mnenju ugotavlja vlada, presoja ustavnega sodišča vse bolj usmerja pravno ureditev Slovenije v smer popolne izenačitve istospolnih partnerskih skupnosti z zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnostjo. Nazadnje je v dveh odločbah ugotovilo, da razlikovanje v ureditvi dedovanja ne temelji na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti. Oba roka za odpravo ugotovljenega neskladja sta že potekla, ugotavlja vlada.

Potreba po zagotavljanju enakega obravnavanja na vseh področjih izhaja tudi iz obveznosti, določene v ustavi ter Evropski konvenciji o človekovih pravicah, še opozarja vlada. V mnenju tudi ugotavlja, da je registrirana istospolna skupnost na nekaterih področjih pravnega urejanja obravnavana drugače kot heteroseksualna skupnost zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev. Predvsem pa niso predvidene pravne posledice neregistrirane istospolne skupnosti, za katere je ustavno sodišče tudi ugotovilo, da gre po vsebini za enak dejanski položaj.