DZ sprejel zakon o digitalizaciji zdravstva

Za zakon so ob navzočih 79 poslancih glasovali poslanci Svobode, SD, Levice, nepovezana poslanca in poslanca narodnih skupnosti, proti pa so bili poslanci SDS. Poslanci NSi, poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev in poslanka SD so bili vzdržani.

Poslanci so na današnji seji sprejeli tudi štiri dopolnila, ki so jih predlagali poslanci Svobode, SD in Levice. Z dopolnilom so določili, katere naloge družbe se opravljajo v režimu javne službe in katere so preostale dejavnosti, ki so povezane z opravljanjem storitev splošnega pomena. Te so izločili tudi iz tržne dejavnosti.

Z dopolnilom so spremenili tudi financiranje družbe, in sicer izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki ne opravljajo javne zdravstvene službe, in izvajalci, ki javno zdravstveno službo opravljajo na podlagi koncesije, niso zavezani k plačilu za nadomestilo za vse centralne informacijske rešitve, temveč samo za tiste, za katere vlada z uredbo tako določi.

Zakon določa, da bodo morali izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstveno dokumentacijo pacientov posredovati v Centralni elektronski zdravstveni zapis (CeZZ), tako bodo vsi podatki o bolniku zbrani na enem mestu. Zakon omogoča poenotenje in racionaliziranje zbirk podatkov, med drugim pet zbirk s področja zdravstvenega varstva, 24 zbirk s področja javnega zdravja in sedem zbirk presejalnih programov.

Vzpostavili bodo tudi novo zbirko podatkov o naročanju in čakalnih seznamih (DOS), ki jo bosta upravljala ZZZS in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), vključevala pa bo tudi podatke iz zbirk eNapotnica in eNaročilo.

Vsi zdravstveni delavci in sodelavci, ki oskrbujejo bolnika, bodo imeli v skladu s svojimi pooblastili dostop do njegovih zdravstvenih podatkov. Bolnik bo kljub temu ohranil pravico, da določenemu izvajalcu ali posamezniku dostop do dokumentacije prepove.

Vzpostavili bodo tudi javno podjetje, ki bo skrbelo za vzdrževanje enotnih in celovitih informacijskih rešitev ter poenostavilo upravljanje dostopov do zdravstvenih podatkov. Podjetje bo nastopalo kot pogodbeni obdelovalec, kar pomeni, da bo delovalo izključno po navodilih upravljavcev zbirk, in ne bo smelo samostojno odločati o obdelavi podatkov ali razvoju rešitev.

Vlada mora sprejeti akt o ustanovitvi družbe v treh mesecih od uveljavitve tega zakona, centralni elektronski zdravstveni zapis pa mora družba prevzeti v naslednjih 18 mesecih.

Dostop do sodišč po zagotovilih Katič ne bo okrnjen

Z novim zakonom o sodiščih se spreminja organizacija prvostopenjskih sodišč, in sicer tako, da se bodo okrajna sodišča preoblikovala v zunanje oddelke okrožnih sodišč. "Po novi ureditvi bodo okrožna sodišča izvajala sodno oblast na sedežih in zunanjih oddelkih, ki bodo delovali na lokacijah sedanjih okrajnih sodišč, s tem se ohranja dostopnost do sodnega varstva v lokalnem okolju," je na četrtkovi predstavitvi v DZ poudarila odhajajoča ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Po njeni oceni bo nova reorganizacija predsednikom sodišč omogočila enakomernejše razporejanje zadev, učinkovitejšo organizacijo dela, večjo specializacijo in hitrejše odločanje. Za zakon je glasovalo 53 poslancev, proti jih je bilo 26.

Z danes sprejetimi dopolnili koalicije so med drugim določili, da predsednik sodišča do 15. decembra določi, katere vrste zadev se bodo v naslednjem koledarskem letu reševale na zunanjih oddelkih okrožnih sodišč, in to objavi na sodni deski. Za dopolnilo je glasovalo 50 poslancev, proti jih je bilo šest.

S 50 glasovi za in nobenim proti so sprejeli tudi dopolnilo koalicije, da je lahko v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec poleg odvetnika tudi oseba, ki je opravila pravniški državniški izpit.

Med novostmi tudi imenovanje vrhovnih sodnikov zgolj v sodnem svetu

Z novim zakonom o sodiščih se uvaja en naziv prvostopenjskega sodnika, to je okrožni sodnik. Odločanje o prvi izvolitvi sodnika ostaja v pristojnosti državnega zbora, ko pa bo sodnik kandidiral na višje sodniško mesto in bo tudi izbran, bo o teh imenovanjih odločal sodni svet. "Gre za ureditev, ki uživa konsenz tako v sodstvu in sodnem svetu kot tudi v pravni stroki," je v dopolnilni predstavitvi v četrtek poudarila Katič.

Med novostmi je med drugim izpostavila institut mentorstva za novoizvoljene sodnike in zgornjo mejo ocenjevanja sodnikovega dela. Z zakonom se uresničuje tudi ustavna odločba, s katero je bila ugotovljena ustavna neskladnost disciplinskih postopkov zoper sodnike, je navedla. Za zakon je glasovalo 53 poslancev, proti jih je bilo 26.

Z danes potrjenim dopolnilom koalicije so določili še, da se pri izbiri kandidatov za sodniško mesto, ocenjevanju sodnikovega dela in odločanju o napredovanju sodnikov upoštevajo dokumentirane in dokazljive kompetence, ki temeljijo na kakovosti opravljenega dela. Za je glasovalo 51 poslancev, proti je bil eden.

Odločitve sodnega sveta bodo morale biti obrazložene

Z novelo zakona o sodnem svetu se mandat članov sveta omejuje na en mandat, med ključnimi novostmi je Katič izpostavila tudi rešitve za večjo transparentnost izbirnih postopkov sveta pri imenovanjih sodnikov.

Kot je dejala, bodo odločitve sodnega sveta o izbiri kandidata pri predlogu za izvolitev v sodniško funkcijo, napredovanje na višje sodniško mesto ali imenovanje za predsednika ali podpredsednika morale vsebovati oceno izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev ter obrazloženo navedbo odločilnih razlogov, zakaj izbrani kandidat najbolje izpolnjuje kriterije. Za zakon je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.

Okrajni tožilci poslej okrožni

Sprejeli so tudi novelo zakona o tožilstvu, ki je zadnji del obsežne prenove sodniške zakonodaje. Za novelo je glasovalo 56 poslancev, proti jih je bilo 23.

Z novelo se na prvi stopnji uvaja ena vrsta naziva državnega tožilca, tako bodo obstoječi okrajni tožilci pridobili naziv okrožnega državnega tožilca. S tem želijo poenostaviti strukturo in okrepiti preglednost državnotožilskega sistema, hkrati pa zagotoviti primerljivost sodniške in tožilske funkcije.

Novela omogoča tudi ustreznejše zapolnjevanje državnotožilskih mest na specializiranem državnem tožilstvu. Odpravljajo namreč obveznost, da mora biti tja dodeljen en državni tožilec z vsakega okrožnega državnega tožilstva. Hkrati uvajajo večjo fleksibilnost, saj bodo lahko tožilci, imenovani na specializirano državno tožilstvo, delo opravljali tudi na sedežih drugih tožilstev.