Četrtek,
21. 4. 2011,
22.26

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

zgodovina

Četrtek, 21. 4. 2011, 22.26

8 let, 7 mesecev

DZ potrdil 5. junij za datum referenduma o zakonu o arhivih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Poslanke in poslanci so z 31 glasovi za in štirimi proti potrdili sklep matičnega odbora, naj bo referendum o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih 5. junija.

Referendum bo hkrati z referendumoma o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in o pokojninski reformi. Referendumska kampanja se bo začela 23. aprila.

"Erozija predstavniške demokracije, ki se utaplja v referendumskem močvirju" Poslanec SD Samo Bevk je v razpravi poudaril, da "smo v Sloveniji priča eroziji predstavniške demokracije, ki se utaplja v referendumskem močvirju", po katerem "brodi zlasti največja opozicijska stranka". "Nekritično odpiranje vseh arhivskih dokumentov" je po Bevkovem mnenju v nasprotju z nacionalnimi interesi in varnostjo države in posameznikov.

Poslanec SDS Vinko Gorenak je med drugim izpostavil, da so sami "končali s staro državo", v koaliciji pa jo po njegovem hočejo še kar naprej oživljati in ji "dajati umetno dihanje". Poudaril je, da se lahko vse posameznike, ki bi utegnili biti ob razkritju dokumentov ogroženi, zaščiti z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Kot je poudaril poslanec Zares Vito Rožej, se je prejšnja vlada reševanja problema dostopnosti do arhivskih gradiv lotila z uredbo, zdajšnja pa z zakonodajnim aktom. Očitno je za predlagatelje problem, kdo je bil predlagatelj - vlada, je povedal Rožej. Po njegovem mnenju sicer ustavno sodišče neupravičeno trdi, da DZ svoje funkcije ni izpolnil.

Jurša: Referendumska zahteva je namenjena zavajanju javnosti Franc Jurša iz DeSUS je spomnil, da so se njihovi poslanci že ob sprejemanju novele strinjali, da bi predčasno razkritje določenih podatkov iz arhivskega gradiva lahko škodovalo interesom ali varnosti države. Tokratna referendumska zahteva je sicer po njegovem mnenju namenjena "obrekovanju določenih oseb" in "zavajanju javnosti".

Györek: Razkritje je moralna dolžnost in normalna politična odgovornost Miran Györek (SNS) pa je poudaril, je razkritje resnične zgodovine slovenskega naroda njihova "moralna dolžnost in normalna politična odgovornost". "Interpretirajo pa jo naj zgodovinarji, ne pa politiki," je pojasnil.

Poslanec SLS Gvido Kres pa je med drugim izpostavil, da zaščito osebnih podatkov posameznikov, navedenih v arhivih, omogoča že sedanja novela. Poslanci SLS sicer niso prispevali podpisov za razpis referenduma, menijo pa, da ne gre odrekati ustavne pravice do referendumskega odločanja.

Poslanec LDS Ljubo Germič pa je dejal, da je zavrnitev dostopa do gradiva nekdanje SDV zainteresiranemu publicistu Igorju Omerzi temeljila na že veljavnem zakonu. V LDS sicer menijo, da bi bila ustavna presoja referendumske pobude potrebna vsakič, ko "je prisotna senca dvoma, da bi lahko prišlo do kršitve ustave".

Žnidaršič: Zloraba najširše demokracije v politične namene Po mnenju vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Franca Žnidaršiča je predlog odloka o razpisu referenduma "v bistvu zloraba najširše demokracije v politične namene". Pojasnil je sicer, da v poslanski skupini enotnega stališča o tem nimajo.

V kasnejši razpravi so koalicijski poslanci večinoma opozarjali na morebitne posledice razkritja arhivskih dokumentov za državo in posameznike, opozicijski poslanci pa so menili, da vlada že danes krši zakon, saj so arhivi nedostopni.