Ponedeljek,
30. 12. 2019,
10.53

Osveženo pred

4 leta, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,84

3

Natisni članek

Natisni članek

proračun presežek proračuna

Ponedeljek, 30. 12. 2019, 10.53

4 leta, 10 mesecev

Proračun z več kot 300 milijoni evrov presežka

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,84

3

Denar evri | Foto Reuters

Foto: Reuters

Državni proračun je v prvih enajstih mesecih letos zabeležil 304,9 milijona evrov presežka. Zaradi dobrega poslovanja podjetij je država pobrala opazno več davka od dohodkov pravnih oseb, rast potrošnje pa je povečala prilive od DDV. Napredovanja in dogovor s sindikati javnega sektorja so povečali odhodke za plače.

Državni proračun je ob precej večji rasti odhodkov kot prihodkov v prvih enajstih mesecih izkazoval presežek. V prvih enajstih mesecih je zabeležil 304,9 milijona evrov presežka. Prihodki so se zvišali za 1,4 odstotka na približno 9,17 milijarde evrov, odhodki pa za 6,5 odstotka na okoli 8,87 milijarde evrov, so sporočili s finančnega ministrstva.

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir proračunskih prihodkov, so narasli za 5,2 odstotka na približno 7,93 milijarde evrov. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so se zvišali za 18,3 odstotka na okoli 917 milijonov evrov, prilivi iz DDV pa za 3,8 odstotka na približno 3,58 milijarde evrov. To pripisujemo dobremu poslovanju podjetij in rasti potrošnje, pojasnjujejo na ministrstvu.

Prilivi iz dohodnine so se okrepili za 6,1 odstotka na nekaj manj kot 1,20 milijarde evrov, razmeroma nizko rast pa je mogoče pripisati predvsem davčni razbremenitvi regresa za letni dopust. Prilivi iz trošarin so dosegli približno 1,43 milijarde evrov, kar je 0,9 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju.

Na strani odhodkov so se plačila domačih in tujih obresti zahvaljujoč aktivnemu upravljanju dolga znižala za 9,8 odstotka na okoli 772 milijonov evrov.

Izdatki za plače so se povečali

Sredstva za plače in prispevke delodajalcev za socialno varnost zaposlenih v ožji državni upravi so se zvišala za 8,9 odstotka na približno 1,22 milijarde evrov, sredstva za plače in prispevke zaposlenih v širši javni upravi v okviru tekočih transferjev v javne zavode pa za 6,8 odstotka na okoli 1,57 milijarde evrov. K rasti so v večji meri prispevala napredovanja in dogovor s sindikati javnega sektorja.

Narasli tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom

Transferji posameznikom in gospodinjstvom, med katere spadajo tudi družinski prejemki in starševska nadomestila ter izdatki za denarno socialno pomoč, so narasli za 11,8 odstotka na približno 1,33 milijarde evrov. Investicijski odhodki in investicijski transferji so se zvišali za 21,6 odstotka na okoli 684 milijonov evrov, najvišjo rast pa zaradi pospešenega izvajanja projektov beležimo na področju prometa in prometne infrastrukture.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračuni občin, je v prvih 11 mesecih imela približno 17,42 milijarde evrov prihodkov in 17,07 milijarde evrov odhodkov.

Inflacija letos 1,9-odstotna

V Sloveniji je bila rast cen letos 1,9-odstotna. Nanjo so najbolj vplivale višje cene hrane, ki so se v enem letu zvišale za 3,5 odstotka. Storitve so se podražile za 2,6 odstotka, blago pa za 1,3 odstotka. Decembra so bile cene v mesečni primerjavi nižje za 0,1 odstotka, je sporočil statistični urad.

V tretjem četrtletju nadpovprečen presežek v javnih financah

Slovenija je v letošnjem tretjem četrtletju ustvarila nadpovprečen presežek v javnih financah. Dosegel je 193 milijonov evrov, kar je več kot trikrat toliko kot pred letom dni. Rast skupnih prihodkov je bila prvič po zadnjem četrtletju 2018 višja od rasti skupnih izdatkov, so izračunali na Statističnem uradu.

Javnofinančni presežek je predstavljal 1,6 odstotka BDP. V letu dni je tako porasel za 134 milijonov evrov oz. za 1,1 odstotne točke BDP.

Skupni prihodki države so med julijem in septembrom znašali 5,43 milijarde evrov, kar je 7,4 odstotka več kot pred letom dni. Ponovno so največji delež k rasti prispevali prihodki od socialnih prispevkov, ugotavljajo statistiki.

Rast davčnih prihodkov je bila 5,8-odstotna, pri čemer so na rast skupnih prihodkov države pomembno vplivali tekoči davki na dohodke in premoženje, ki so bili višji za 9,7 odstotka. Davki na proizvodnjo in uvoz so bili višji za 3,5 odstotka.

Počasnejša je bila rast skupnih izdatkov države, in sicer za 4,8 odstotka na 5,24 milijarde evrov. S tem je bila rast izdatkov prvič po dveh četrtletjih nižja od rasti prihodkov.

Konsolidirani bruto dolg države se je v zadnjem letu dni povečal. Konec tretjega četrtletja je znašal 32,390 milijarde evrov, kar je 586 milijonov evrov več kot pred letom dni. Povečal se je predvsem dolg iz naslova kratkoročnih posojil. Izraženo v deležu BDP je dolg države konec septembra znašal 68,1 odstotka.