Država bo ustanovila hišo za otroke

Zakon opredeljuje postopek v hiši. Vključuje zaslišanje v ločenem prostoru, ki se začne na podlagi odredbe sodišča. Zaslišanje bodo posneli, tako da otroku ne bo treba na več zaslišanj pri različnih strokovnjakih. Prav zmanjšanje števila zaslišanj je po mnenju vlade ključ do odprave nepotrebne sekundarne viktimizacije ali stiske mladoletnika. Postopek v hiši pa vključuje tudi telesni pregled ter krizno podporo in psihosocialno pomoč, poroča STA.

Podporo zakonu je tako na matičnem odboru kot v četrtkovi razpravi na plenarni seji izkazala večina poslanskih skupin.

Eva Irgl iz SDS je dejala, da bo hiša pomenila celosten pristop k obravnavi otrok, k čemur so strokovnjaki pozivali že vrsto let. Z njo želijo zagotoviti varno okolje za otroke, ki so že tako v izjemno težkem položaju, saj ta pušča številne posledice za vse življenje.

Novice Pfizer in BioNTech cepivo testirata na mlajših od 11 let

Področje zaščite otrok je treba po mnenju Tine Heferle iz LMŠ nenehno izboljševati, zato podpira predlog, da bodo vsi potrebni postopki izpeljani v bolj prijaznem okolju od sodne dvorane. "S tem jih vsaj malo zaščitimo pred ponovnim doživljanjem travm," je dejala.

Po zakonu bo obravnava otrok potekala po načelu vse na enem mestu, kar pomeni, da otrok ne bo treba voziti po različnih institucijah, ampak bodo vsi postopki opravljeni v hiši. Ta bo tudi urejena tako, da otrok ne bo čutil, da gre za uradno institucijo, je poudarila Mojca Žnidarič iz SMC.

Boštjan Koražija iz Levice je ob tem izrazil upanje, da gre za prvi korak na poti do državnega aparata, prijaznega do uporabnikov, in pravosodja, prijaznega do otrok.

Predrag Baković (SD) je spomnil, da bo hiša delovala kot javna služba. Vse pristojne je pozval, naj za delo z otroki izberejo kar najbolj kompetentne strokovnjake, vključno z direktorjem zavoda, zagotavljajo naj jim ustrezna izobraževanja in usposabljanja.

Blaž Pavlin (NSi) je izrazil prepričanje, da je ves projekt zasnovan dobro, saj je ministrstvo za pravosodje pri njegovi pripravi črpalo številne dobre izkušnje v državah, ki imajo to področje dobro urejeno že vrsto let.

Maša Kociper (SAB) je ob tem spomnila, da gre za projekt, razvit po vzoru islandskega modela Barnahus, ki ga je Svet Evrope označil kot najučinkovitejše izvajanje konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo.

Po besedah Jurija Lepa se v DeSUS zavedajo, da hiša, ki bo ustanovljena, kaznivih dejanj nad otroki ne bo preprečila, si pa želijo, da bi jih bilo čim manj.

V SNS pa jih moti, da zakon krepi centralizacijo, saj bo imela hiša sedež v Ljubljani. Zato so predlagali, da bi bil sedež v katerem od drugih krajev, še piše STA.