Družboslovne prakse zahtevajo intelektualno odprtost

Po njegovih besedah prakse novinarstva, politike, diplomacije in obrambne funkcije države zahtevajo več. Zlasti intelektualno odprtost, je dodal.

FDV je ena prvih fakultet, ki je uvedla bolonjske programe Kot je na častnem shodu povedal Danilo Türk, je družboslovje hkrati demokratična in elitna disciplina. "Raziskovalna in pedagoška odličnost pa zahteva tudi odlične profesorje in študente," je dejal in ob tem dodal, da je odličnost tudi zahteva študija na najboljših univerzah in vseh njihovih članicah.

FDV je ena prvih fakultet, ki je uvedla nove, bolonjske programe. Je tudi v odličnem položaju, da s kritično analizo izkušenj prispeva k odločitvam o potrebnih spremembah, meni Türk. Obenem pa bi pomagala tudi pri pripravi odločitev o nadaljnji organizaciji študija in o študijskih zahtevah. Te pa morajo biti v primernem sorazmerju z zmožnostmi družbe in z zaposlitvenimi možnostmi, ki čakajo diplomante družboslovnih strok, je še dodal.

Razvoj fakultete je bil zaznamovan z resnim konfliktom s komunistično oblastjo Sicer je bil razvoj fakultete tesno povezan s političnimi iskanji v družbenem okolju, v katerem je delovala Visoka šola in kasneje Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, je povedal predsednik. Fakulteta je zaradi lastne prodornosti in kritične moči prišla v resen konflikt s takratno politično oblastjo, ki je bila monopol Zveze komunistov in njenega vodstva. Politični konflikti začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja so tako močno prizadeli Univerzo v Ljubljani, je še dodal Türk.

Iz pedagoškega procesa Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo so bili po besedah Türka izključeni kar štirje profesorji. Akademika Veljko Rus in Tine Hribar ter Janez Jerovšek in Vladimir Arzenšek. Izključevanje je bilo sicer v nasprotju z načeli akademske svobode in z zahtevami človekovih pravic, zlasti pravice do svobode misli in pravice do svobode izražanja, je poudaril. Dodal je še, da to izključevanje predstavlja eno temnih obdobij preteklosti in hud udarec fakulteti ter Univerzi v Ljubljani.

Dekan: FDV je dobra fakulteta Ob obeleženju 50-letnice FDV je dekan fakultete Bojko Bučar v svojem govoru dejal, da je FDV dobra fakulteta. To pa po njegovih besedah dokazujejo družboslovni diplomanti, ki so uspešni na številnih področjih. Kot je povedal, v javnosti večkrat odmeva, da se v Sloveniji potrebuje več tehniških in naravoslovnih poklicev, in ne družboslovnih. "To je prvenstveno družboslovni problem," je poudaril Bučar. "Preden se lotimo kritike družboslovja, bi morali najprej prisluhniti družboslovcem," je še opozoril Bučar.

Danes znotraj FDV deluje 20 raziskovalnih centrov, v katerih poteka 70 znanstveno-raziskovalnih projektov, od tega jih je vsaj 50 evropskih. Na FDV trenutno razpisujejo 13 dodiplomskih programov, na magistrski ravni pa 20. Na najvišji stopnji mednarodnega akademskega sodelovanja pa podeljujejo skupne diplome v dveh mednarodnih magistrskih programih.

Zbrane je nagovoril tudi rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik.

Podelili so tudi Prešernova priznanja in nagrade Sklada profesorja Klinarja Sicer so v okviru častnega shoda na FDV podelili tudi Prešernova priznanja in nagrade, nagrade Sklada profesorja Klinarja, priznanje za najboljše magistrsko delo ter nagrade FDV za dosežke in prispevek k odličnosti, razvoju in ugledu fakultete.

Fakultetni priznanji za znanstveno odličnost na področju družboslovnega raziskovanja sta prejeli Karmen Erjavec in Valentina Hlebec, na področju humanistike-kulturologije pa je priznanje dobil Aleš Debeljak.

Fakultetno nagrado so podelili tudi strokovni sodelavki fakultete Mirjam Kotar, ki že desetletje vodi Osrednjo družboslovno knjižnico Janeza Goričarja. Fakultetno priznanje za prispevek k vodenju in razvoju FDV pa so prejeli Zdenko Roter, Ernest Petrič in Tine Hribar. Posebno priznanje za promocijo dobrega imena in ugleda FDV je prejel Sandi Češko.