Sobota,
3. 9. 2011,
10.09

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

telesna aktivnost raziskava

Sobota, 3. 9. 2011, 10.09

8 let, 7 mesecev

Dovolj telesno dejavna četrtina slovenskih mladostnikov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010) je pokazala, da je le dobrih 20 odstotkov mladostnikov telesno dejavnih vse dni v tednu, kar je nekaj več v primerjavi z letom 2006.

Fantje so bolj telesno dejavni kot dekleta in mlajši mladostniki bolj kot starejši, kažejo rezultati raziskave. Vsaj eno uro telovadbe na dan vse dni v tednu Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije bi morali biti mladostniki zmerno do intenzivno telesno dejavni vsaj eno uro na dan vse dni v tednu. Čeprav podatki raziskave kažejo, da je leta 2010 nekoliko večji delež mladostnikov dosegal priporočila Svetovne zdravstvene organizacije o telesni dejavnosti kot leta 2006, pa je ta delež še vedno premajhen, so navedli na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), ki je raziskavo izvedel že tretjič zapored. S starostjo telesna dejavnost upada Poleg tega podatki kažejo, da s starostjo telesna dejavnost upada, tako je dovolj telesno dejavnih največ 11-letnikov, sledijo 13- in 15-letniki. "Ker redna in zadostna telesna dejavnost pozitivno vpliva na razvoj, zdravje ter splošno dobro počutje otrok in mladostnikov, je zelo pomembno, da mlade spodbujamo in jim tudi zagotavljamo ustrezno telesno dejavnost," opozarja Andreja Drev z IVZ.

Manj se rekreirajo mladi iz manj premožnih družin

Rezultati omenjene raziskave tudi razkrivajo, da na telesno dejavnost mladih vpliva socialno-ekonomski položaj družine, saj se mladi iz manj premožnih družin v prostem času najmanj rekreirajo, navajajo na IVZ.

Zato bi bilo po besedah Drevove treba razmislili o ukrepih, ki bi spodbujali in omogočali telesno dejavnost družin, tudi tistih s slabšim socialno-ekonomskim položajem. Tako bi na primer z odpiranjem šolskih igrišč in telovadnic ter brezplačnim dostopom do njih v popoldanskem času, pa tudi z organizacijo kakovostnega preživljanja prostega časa, lahko več mladim omogočili redno prostočasno rekreacijo ter s tem prispevali k nadomeščanju sedečih prostočasnih dejavnosti z aktivnimi.

K večjim ravnem telesne dejavnosti mladih lahko v veliki meri prispeva tudi šola, kjer mladi preživijo velik del dneva. Šole lahko mladim omogočijo raznovrstne možnosti za telesno dejavnost, kot so rekreativni odmori, interesne dejavnosti s področja športa, dodatna ura športne vzgoje, navajajo na IVZ.