Še vedno ni ostrižena dolga brada zgodbe o privatizaciji Telekoma Slovenije. Brivci so se smukali okoli zaraščene stranke s 15 let starimi kocinami, nato pa izbiro kolonjske vode prepustili vladi.
Odločanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) o prodaji Telekoma Slovenije je še ena zgodba o neprevzemanju odgovornosti, ki je ena od ključnih težav potranzicijske Slovenije. Ni se treba preveč naprezati z naštevanjem podobnih primerov, dovolj je, če omenimo primer Radan in komedijo zmešnjav z (ne)odstopi v ljubljanskem kliničnem centru.
Politične točke za politične burke
Politična komedija zmešnjav okrog privatizacije Telekoma Slovenije je zaigrana tako nespretno, da le politični igralci verjamejo v prepričljivost svojih vlog. Socialni demokrati Dejana Židana so se naučili, da jim je politične točke prinašalo celo burkaško vedenje odstavljenega obrambnega ministra Janka Vebra, ki je privatizacijo ustavljal z vojaškimi obveščevalci.
Zdaj, ko bo morala o prodaji našega največjega telekomunikacijskega operaterja po odločitvi nadzornikov SDH dokončno odločiti vlada, bodo lahko z dvigom rok proti prodaji znova v vlogi branika nacionalnega interesa.
Upokojenska strateškost
Tudi od glavnega igralca DeSUS Karla Erjavca lahko pričakujemo skrbno analizo tega, kako bo morebitni dvig rok za prodajo vplival na dolgoročne politične koristi stranke upokojencev. Erjavec bo našel zgodbo za obe možnosti, v primeru nasprotovanja pa si lahko brez težav zamislimo, da bo za DeSUS glavna težava domnevna nestrateškost britanskega finančnega sklad Cinven.
Kaj ostane Miru Cerarju?
Zdi se, da ima Stranka modernega centra predsednika vlade Mira Cerarja le eno možnost – na vladi glasovati za prodajo Telekoma Slovenije in tvegati še en padec na javnomnenjskih lestvicah. SDH je namreč presodil, da je prodaja smiselna poteza, a si odločitve ni upal sprejeti brez blagoslova vlade.
Premier Cerar sicer upravičeno opozarja, da bi moral odločitev sprejeti SDH, ker je upravljanje državnega premoženja njegova osnovna naloga, a formalno gledano lahko odločitev prepusti tudi vladi. Če SDH vsebinsko presoja, da je prodaja smiselna, bi morala vlada temu slediti.
Erjavec se lahko pri odločitvi o prodaji odloči za "telekomunikacijsko poroko" z SD in tako bo teža odgovornosti padla na SMC. Dejstvo pa je, da imajo ministri Cerarjeve stranke v vladi večino in bi lahko Telekom Slovenije prodali brez koalicijskih partneric.
Kdo je že največji zagovornik privatizacije?
Komedijo zmešnjav pravzaprav gledamo že 15 let. Prvi poskus privatizacije sega v leto 2000, ko so bili v igri trije modeli, a že prihodnje leto je vlada privatizacijo ustavila.
Zdaj največji zagovornici privatizacije, SDS in NSi, sta bili jedro prve vlade Janeza Janše, ki je na koncu ustavila drugi poskus prodaje. Res pa je, da je v tej vladi sodeloval tudi Karl Erjavec, ki je privatizaciji nasprotoval.
Alenka iz Hollywooda
V tretjem krogu pa smo imeli brez konkurence najboljše igralce, ki bi lahko konkurirali za kakšno vlogo v Hollywoodu. Vlada Alenke Bratušek, v kateri sta sodelovala tudi Židan in Erjavec, se je zavezala prodaji Telekoma Slovenije, nato pa smo gledali komične obrate.
Bratuškova je v paničnem strahu, da njena stranka ne bo prišla v parlament, ustavila privatizacijo – in bila uspešna. Izid je bil sicer klavrn, a štirje poslanci vendarle zagotavljajo politično preživetje do naslednjih volitev.
Tudi Dejan Židan se je ob vzponu na vrh SD in ob pomanjkanju političnih izkušenj obesil na protiprivatizacijsko retoriko, ki mu kratkoročno prinaša koristi. Vprašanje je, ali mu bo tudi dolgoročne.
Janko iz Kočevja
Komedijo zmešnjav v aferi OVS, ko je obrambni minister Janko Veber vojaškim obveščevalcem naročil analizo privatizacije Telekoma Slovenije, smo analizirali že večkrat, a je Veber poskrbel za novo zabavno epizodo.
Pred dnevi je namreč svojo razrešitev, ki je bila posledica posega vojaške sfere v civilno, primerjal z izjavama ministra Zdenka Počivalška in državnega sekretarja Metoda Dragonje, ki bi morala biti po Vebrovem mnenju razrešena, ker sta "javno komunicirala" o domnevnem dogovarjanju med Deutsche Telekomom in Cinvenom. Veber pa je le ustno komuniciral z vojaškimi obveščevalci …
Brivci imajo še pet dni časa
Dolgo brado zgodbe o privatizaciji Telekoma Slovenije bo treba postriči. Dobra stara zgodba o komediji telekomunikacijskih težav namreč dobiva že tragikomične razsežnosti. Dobro je le to, da bomo burko v tej epizodi gledali le še pet dni. Cinven je namreč postavil ultimat, da bo brivce čakal le še do 10. junija.