Danes v Danes: V mariborski socialni kuhinji ne bo več brezplačnih kosil

Prvič v zgodovini samostojne Slovenije so se srečali štirje predsedniki; države, vlade, državnega zbora in sveta. To nakazuje resnost razmer pri nas, ki se je morda niti ne zavedamo. Pobudo za sestanek je dal predsednik Borut Pahor, vlada namreč zamuja z reformnimi ukrepi in predvsem popušča pri pogajanjih s sindikati, kar jo je pripeljalo do spora z gospodarstvom, ki edino polni državno blagajno. Bankrot občine Maribor je v štajerski prestolnici povzročil obsedno stanje. Ceno finančnih malverzacij zdajšnje Fištravčeve in nekdanjih Kanglerjevih občinskih uprav bodo plačali tisti, ki že zdaj komaj živijo. Medtem ko je Fištravec zapravil 100 tisoč evrov za proslavo ob 850-letnici Maribora, bo zdaj iz materinskega doma na cesto vrgel mamice z dojenčki in otroki. V mestu, kjer je že skoraj vsak peti prebivalec brezposeln, ne bo več niti brezplačnega kosila v socialni kuhinji. Prav vsi občani pa bodo finančni zlom občutili pri dražjih položnicah. Beda slovenskega zdravstva se kaže v trenutnem, očitno brezizhodnem položaju za bolnike ljubljanske travmatologije. Več kot 670 jih čaka na operacijo, a jih nimajo kje operirati. Tri od petih operacijskih dvoran so zaprte. Takšno stanje traja že več kot leto dni, a se kljub obljubam še ni začelo premikati na bolje. Vsi, ki potrebujejo operacijo kolena, kolka, ramena, hrbtenice, si morajo sami poiskati kirurga. Dvorane so lani tako rekoč čez noč zaprli po 40 letih delovanja. Razlog: ker se niso obnavljale in je bila ogrožena varnost bolnikov. Zdaj pa vam bomo pokazali primer podjetja, v katerem sta nad plenilskimi interesi prevladala odgovornost do ljudi in zavedanje, da lahko zgodbo o uspehu piše samo skrb za skupno dobro. Zato je danes občina Prebold prava gospodarska gazela. In to kljub propadu nekoč ugledne tekstilne tovarne, ki jo je leta 1842 zagnal nemški trgovec, tudi ustanovitelj pivovarne v Laškem. Na pogorišču tovarne je zdaj zrasla tovarna žarometov, ki zaposluje celo več ljudi kot prej. V kraj se zaradi gospodarskega preboja naseljujejo mlade družine, občina vlaga v infrastrukturo, mesto torej živi. Do živega jim ne morejo niti načrtovani vladni posegi v občinske finance.

Na globalni ravni pa se politika še naprej ukvarja z vprašanjem, kako postati stečišče tujega kapitala in ga tudi obdržati v Sloveniji. Ena od največjih nalog Cerarjeve vlade za konec gospodarskega životarjenja je prenova transportne infrastrukture. Za to je zadnji čas, preden nas obidejo in povozijo sosedje. Toda kdo bo plačal in gradil nove železnice, avtoceste, predor pod Karavankami in do konca izkoristil potencial Luke Koper. Domača politika, ki mora tujemu kapitalu odpreti vrata, se o tem še niti ne pogovarja.

Evropski energetski velikani so ujeti v spiralo nizkih cen, ki na borzi dosegajo rekordno nizke vrednosti. Nemški Eon se je zaradi milijardne izgube razcepil na dobri in slabi del podjetja. Slovenska energetika pa si pred prestrukturiranjem še naprej zatiska oči. Kljub temu nas dušijo rekordno visoki računi za elektriko. Zato si je inovator Marjan Bezjak za domače potrebe izdelal vetrno elektrarno, ki jo lahko postavimo na vsak balkon.

Praznikov, ki so pred nami, si ne predstavljamo več brez bogato obloženih miz. Prav takrat zavržemo največ hrane, hladilniki pa so polni živil, za katera ne vemo, kam z njimi, zato končajo v smeteh. Ob tem, ko si vse več ljudi ne more privoščiti dostojnega obroka, vsak Slovenec v povprečju zavrže 84 kilogramov hrane.