Danes praznujemo vrnitev Primorske domovini (video)

Maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile z zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s t.i. Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni.

S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 je obveljal francoski, t.i. kompromisni predlog, po katerem je pod Italijo prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del goriške in del tržaške, Istro južno od reke Mirne, otoke in Zadar z okolico.

Izven slovenskih meja je ostalo 140.000 Slovencev Širša okolica Trsta je postala nevtralna država, imenovana Svobodno tržaško ozemlje, razdeljena na dve območji. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala slovensko Primorje in Istro, pa pod upravo Jugoslovanske armade. Pogodba je začela veljati 15. septembra istega leta.

S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja je sicer ostalo še 140.000 Slovencev.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2006, vendar ni dela prost dan.

Pri Pahorju otroci s Primorske Na obisku pri predsedniku republike Borutu Pahorju je bilo več kot 200 otrok in mladih s Primorske. Ob državnem prazniku so otroci iz petih vrtcev in šol za predsednika pripravili prav posebno prireditev, obarvano s petjem, plesom in igro. Po kulturnem nastopu, slikanju s Pahorjem in sladkanju s sladoledom pa so se otroci radovednih oči z veseljem sprehodili še po predsedniški palači.