Sobota, 31. 10. 2026, 6.42
15 hours, 9 minutes
V Sloveniji danes praznujemo dan reformacije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
V Sloveniji je danes dan reformacije. Praznik in dela prost dan je posvečen reformatorskemu gibanju v 16. stoletju, ki je med drugim s Primožem Trubarjem na čelu obrodilo prve tiskane knjige v slovenskem jeziku. Osrednje praznično bogoslužje bo v Evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti, prenašala ga bo tudi RTV Slovenija.
Svoja vrata bo danes odprla predsedniška palača v Ljubljani, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali protokolarne prostore urada predsednice RS Nataše Pirc Musar, na Trubarjevi domačiji na Rašici pa bodo potekali vodeni ogledi pod strokovnim vodstvom in se sklenili z večerno slavnostno prireditvijo.
Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek v Gledališču Park v Murski Soboti, na kateri je bila slavnostna govornica ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Umetniški program so posvetili slovenskemu jeziku, knjigi in Trubarjevi dediščini.
Reformacijo kot versko, kulturno in družbeno-politično gibanje je 31. oktobra 1517 sprožilo 95 zahtev nemškega duhovnika Martina Luthra po reformi Cerkve, kar je privedlo do novih, protestantskih cerkvenih skupnosti in prevajanja svetopisemskega izročila v ljudske jezike, s tem pa do razmaha številnih evropskih jezikov. Poleg Trubarja sta k postavljanju temeljev slovenskega knjižnega jezika med drugim pripomogla tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič.
Reformacija je slovenski narod postavila na evropski zemljevid kulturnega in duhovnega ustvarjanja, je v poslanici ob dnevu reformacije zapisal predsednik vlade Janez Janša. "Nismo bili več zgolj opazovalci velikih sprememb, ki so preoblikovale našo celino, temveč njihovi soustvarjalci," je poudaril.
Reformacija je slovenski narod postavila na evropski zemljevid kulturnega in duhovnega ustvarjanja, je v poslanici ob dnevu reformacije zapisal predsednik vlade Janez Janša. "Nismo bili več zgolj opazovalci velikih sprememb, ki so preoblikovale našo celino, temveč njihovi soustvarjalci," je poudaril."Lubi Slovenci! S temi besedami je Primož Trubar pred skoraj petimi stoletji nagovoril naš narod. V času, ko Slovenija še ni obstajala kot država, je slovenska beseda že povezovala ljudi v skupnost, ki je skozi stoletja kljubovala tujim oblastem in poskusom potujčevanja ter ohranila svojo identiteto, svoj jezik in svojo neomajno zavest o lastni samobitnosti," je zapisal premier.
Kot je spomnil, smo najprej dobili slovensko knjigo, "stoletja pozneje smo si izborili še slovensko državo". Med obema zgodovinskima mejnikoma je, kot je izpostavil Janša, dolga pot naroda, ki je kljub vsem preizkušnjam ohranil svoj jezik in svojo identiteto. "Reformacija je bila eden prvih velikih korakov na poti stoletnega hrepenenja po svobodi, osamosvojitev pa je bila veličastna izpolnitev zgodovinskih sanj," je v poslanici izpostavil Janša.
V času, ko so se po Evropi prebujale nove ideje o človeku, njegovi svobodi in odgovornosti, smo Slovenci poleg prve knjige v svojem jeziku dobili še slovensko slovnico in kmalu tudi celoten prevod Svetega pisma. "Slovenska beseda je dobila svoje trajno domovanje v knjigi, narod pa trdnejši temelj za svoj obstoj," je dodal. Kot je izpostavil, smo kot štirinajsti narod v Evropi dobili celoten prevod Svetega pisma, kot osmi pa moderno slovnico. Številni drugi evropski narodi po Janševih besedah takrat še niso imeli primerljivih dosežkov v razvoju svojega knjižnega jezika.
"To ni bil le kulturni dosežek, ampak dokaz, da slovenska beseda zmore izraziti najvišje misli svojega časa in da slovenski narod pripada veliki evropski družini narodov. Z deli Trubarja, Dalmatina, Bohoriča in drugih reformatorjev so bili tako položeni temelji narodne zavesti, ki je stoletja pozneje dozorela v odločitvi za samostojno Slovenijo," je zapisal. Slovenski narod je stal in obstal. "Skozi stoletja ohranjal svojo besedo, svojo kulturo in svojo zavest ter stopil na oder zgodovine kot suveren gospodar svoje usode. Reformacija je prižgala plamen, ki skozi stoletja ni ugasnil in gori še danes," je še zapisal Janša.
Reformacija je slovenskemu človeku približala znanje in možnost samostojnega razumevanja sveta, slovenskemu jeziku pa dala trdnost, na kateri se je razvijala narodna zavest, je v poslanici ob današnjem prazniku zapisal predsednik DZ Zoran Stevanović. Dan reformacije sega dlje od spomina na to obdobje in govori o vrednosti besede danes, je dodal.V poslanici je predsednik DZ spomnil na Trubarjevi knjigi Katekizem in Abecednik, s katerima je slovenščina "stopila na pot knjižnega jezika ter dobila moč povezovanja, ohranjanja spomina in utrjevanja zavesti o tem, kdo smo". Beseda je postajala dostopnejša, znanje širše, človekova presoja pomembnejša, s tem pa se je krepila tudi zavest skupnosti, ki zna povedati, kdo je in kako želi oblikovati svojo prihodnost, je zapisal Stevanović.
Pri tem je omenil, da od prve slovenske knjige do samostojne Slovenije vodi dolga zgodovinska pot, povezuje pa jo potreba po tem, da o sebi in svoji prihodnosti presojamo z znanjem, samozavestjo in odgovornostjo. "Kar je bilo nekoč povezano z jezikom, pismenostjo in dostopom do znanja, danes prepoznavamo tudi v kakovosti demokracije in teži, ki jo ima glas ljudi pri skupnih odločitvah." Zato dan reformacije sega dlje od spomina na to zgodovinsko obdobje.
Po njegovih besedah govori o vrednosti besede danes, o kakovosti javnega dialoga in o odgovornosti, s katero sprejemamo odločitve, ki bodo segale v prihodnost. "Prva slovenska knjiga je odprla pot jeziku, jezik je pomagal ohraniti narod, narod pa je ustvaril državo. Danes je na nas, kakšno prihodnost ji bomo dali," je sklenil Stevanović.
Dan reformacije nas spominja na moč besede, znanja in neustrašnosti, je v poslanici ob današnjem prazniku zapisal predsednik DS Marko Lotrič. Spomnil je, da so slovenski reformatorji s prvimi tiskanimi knjigami v slovenskem jeziku postavili temelje knjižnega jezika ter utrdili zavest o skupnosti, ki je kasneje privedla do samostojne države.Po Lotričevih besedah nas dediščina reformatorjev zavezuje, da slovenščino negujemo, spodbujamo izobraževanje ter ohranjamo prostor za svobodno in kritično misel. "Tudi v dobi interneta knjiga ostaja dragocen prostor zbranosti, poglobljenega razmisleka in razumevanja drugega. Branje nam pomaga presojati informacije in oblikovati lastna stališča," je zapisal v poslanici.
Praznik slovenske besede je po njegovih besedah tudi priložnost za premislek o tem, kako govorimo drug z drugim. Prepričan je, da slovenski parlament in celotni javni prostor potrebujeta več spoštljive besede, več pripravljenosti poslušati ter manj sovražnosti in žalitev. "Tudi odločno nestrinjanje lahko izrazimo dostojno," je poudaril. Izpostavil je še odgovornost, da z besedami in ravnanjem krepimo medsebojno spoštovanje ter iščemo poti sodelovanja v skupno dobro. "Spoštovanje besede nas povezuje z odgovornostjo do ljudi in njihovega spomina," je zapisal.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob današnjem dnevu reformacije poudarila pomen slovenskih protestantov za razvoj slovenskega jezika in kulture. Ob tem je pozvala k spoštovanju, negovanju in ohranjanju jezika, kulture ter skupne dediščine za prihodnje rodove.Pirc Musar je v poslanici spomnila na posameznike, ki so v 16. stoletju s svojim delovanjem na verskem področju odločilno zaznamovali tudi razvoj slovenskega jezika in kulture. Posebej je izpostavila Jurija Dalmatina, ki je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Kot je poudarila, je njegov prevod z jezikovnim bogastvom pustil trajen pečat v slovenski kulturni dediščini. Dalmatinova Biblija je skupaj z Bohoričevo slovnico po predsedničinih besedah tlakovala pot slovenskemu knjižnemu jeziku in prihodnjim rodovom zapustila dragoceno sporočilo o moči, lepoti in izrazni bogatosti slovenščine.
Delo slovenskih protestantov je tako pomembno prispevalo k oblikovanju slovenskega jezika, ki narod povezuje in določa. Prav jezik je Slovencem omogočil, da so skozi burna stoletja evropske zgodovine obstali kot narod z lastno identiteto, kulturo in izročilom, je še poudarila Pirc Musar.
Ob prazniku je državljanom čestitala in izrazila željo, da bi jih dan reformacije navdihoval k spoštovanju in ohranjanju skupne dediščine. "Naj nas ta praznik navdihuje, da bomo svoj jezik, kulturo in skupno dediščino spoštovali, negovali in ohranjali tudi za prihodnje rodove," je sklenila.
