Četrtek, 8. 3. 2018, 4.07
6 let, 8 mesecev
Dan žena: "Praznik kuponov in nagradnih iger za čistila" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,36
4
8. marec ima velik pomen za vse ljudi, ne samo ženske, ker simbolizira organizirano delavsko gibanje in opozarja na to, da si je pravice treba priboriti in v njih vztrajati. V današnji družbi pa praznik poteka v znamenju kupovanja rož, bombonjer, organizacije nakupovalnih izletov, kuponov in nagradnih iger za čistila, opozarja sociologinja Nika Kovač z Inštituta 8. marec.
Mednarodni praznik je danes v veliki meri podvržen potrošniški logiki, ob tem pa se pozablja, da položaj žensk danes še zdaleč ni enakopraven, trdi sociologinja. "8. marec toliko izgublja pomen, ker živimo v sistemu, v katerem se viša neenakost med bogatimi in revnimi. In tukaj so primarna tarča ženske," dodaja.
"Doma zastonj čisti, nato pa dobi nižjo pokojnino"
Kovačeva razlaga, da je problematika vidna že ob pogledu na vstop na trg delovne sile. "Ženske imajo veliko več težav kot moški. Na številnih razgovorih nas vprašajo, ali načrtujemo družino, in nas zato, ker smo recimo mlade in pričakujejo, da bomo šle na porodniško, ne zaposlijo. Hkrati je tako, da smo za isto delo plačane manj," pravi in dodaja da so najrevnejši segment prebivalstva v Sloveniji ravno samske upokojenke.
"Če pogledamo življenjsko pot neke ženske, je tako, da je že od majhnega podvržena neki stereotipizaciji. Težje dobi službo, za isto delo je plačana manj kot moški kolegi, doma zastonj čisti, lika in pospravlja, potem pa dobi še nižjo pokojnino kot moški," izpostavlja sociologinja.
V Sloveniji dobra zakonska ureditev, v praksi pa je drugače
"Mislim, da ženske v Sloveniji pogosto pademo v eno past," pravi. Čeprav je pri nas vse zelo dobro urejeno na ravni zakonodaje in ustave, imamo pravico do svobodne odločitve o rojevanju otrok in smo pri tem ena izmed redkih držav ter imamo visoko stopnjo izobrazbe in zaposlenosti, pa na ravni neformalnih praks ni tako, zatrjuje sociologinja.
Čeprav je pri nas vse zelo dobro urejeno na ravni zakonodaje in ustave, na ravni neformalnih praks ni tako, zatrjuje sociologinja.
"Pri praksah, o katerih ponavadi ne govorimo, ugotovimo, da so patriarhalni vzorci zelo moški," meni Kovačeva. Kot enega od takih primerov izpostavlja spolno nadlegovanje.
"V resnici ne vemo, kakšno je dejansko stanje"
Prejšnji mesec so na Inštitutu 8. marec začeli kampanjo Jaz tudi, namenjeno popisu zgodb spolnega nadlegovanja v Sloveniji. "Pri tej akciji vidimo, da so ženske v najrazličnejših okoliščinah deležne spolnega nadlegovanja. Na primer pri inštruktorju za vožnjo, pri zdravniku, pri učitelju," pravi Kovačeva in poudarja, da so to stvari, o katerih ne govorimo, in v resnici ne vemo, kakšno je dejansko stanje.
"Treba se je upreti celostno"
"Dokler obstajajo najrazličnejše oblike neenakosti in podrejenosti, tudi podrejenost žensk ne bo odpravljena," trdi in dodaja, da se te zadeve lahko začenjajo vpeljevati že v vrtcu, kjer je polovica učilnice za deklice, kjer imajo barbike, pol pa za fantke, kjer berejo knjige in se igrajo z legokockami. "In če rešimo vsak tak posamezen primer, bo sistem proizvedel neko novo stvar. Zato se je treba temu upreti celostno," dodaja sociologinja.
4