Ana Rupar

Sreda,
30. 9. 2015,
19.38

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

študij študenti študijsko leto kariera

Sreda, 30. 9. 2015, 19.38

8 let, 8 mesecev

Da študij ne bodo le predavanja in zabava, temveč začetek uspeha

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Študijska leta veljajo za najlepša življenjska leta. A študenti, ki se želijo po koncu študija uspešno (samo)zaposliti, bodo morali za to narediti precej več kot hoditi na predavanja in se zabavati.

Mesec po tem, ko so oživele osnovne in srednje šole, se bodo ponovno napolnila tudi univerzitetna središča. V študijske klopi se vrača skoraj 90 tisoč mladih, med njimi se jih bo nekaj več kot 16 tisoč s študijskim procesom srečalo prvič.

Študentska leta marsikdo povezuje z zabavami in užitkom, s časom, ki ga je treba dodobra izkoristiti. A študijska leta so namenjena predvsem pridobivanju novih znanj, ki so odlična odskočna deska za trg dela.

Študenti, do profesorjev bodite čim bolj zahtevni In če želijo, da bo študij imel svoj namen, morajo predvsem študirati to, kar jih resnično veseli, jih zanima in do česar čutijo strast, da se potem z veseljem učijo, poudarja profesorica na ljubljanski pravni fakulteti Katarina Zajc, ki obžaluje, da je tega med slovenskimi študenti premalo. Hkrati študentom svetuje, naj do profesorjev ne bodo preveč zadržani oziroma naj ne čutijo strahu, temveč naj bodo do njih čim bolj "zahtevni, zoprni z vprašanji, prihajanjem na govorilne ure, prošnjami po dodatni literaturi, naj vprašajo, zakaj je predavanje odpadlo ali se je prej končalo".

Obenem študentsko življenje prinaša vrsto priložnosti, ki vas lahko karierno obogatijo. Že med študijskim življenjem lahko namreč ogromno storite za to, da boste pozneje bolj zaposljivi in bolj aktivni ter poslovno uspešnejši.

Kaj lahko študent že med študijem naredi za svojo kariero Medtem ko mora vsak posameznik vsaj v srednji šoli ugotoviti, kaj bi rad delal, mora med študijem (1) ugotoviti, kaj ga znotraj študijskega oz. strokovnega področja v resnici zanima.

Gre za težko nalogo, saj zahteva kritičen pogled na lastno osebnost in delo ter sposobnost presojanja različnih alternativ, zato proces lahko traja tudi vse študijsko obdobje, pravi karierna svetovalka iz Kariernih centrov Univerze v Ljubljani Urša Sazonov.

Študentom svetuje, naj raziščejo svoje karierne in širše interese, sposobnosti, kompetence, potenciale, karierne motive in vrednote, pri čemer si lahko pomagajo z različnimi delavnicami samoocene.

Študijska leta bi morali izkoristiti tudi za (2) razvoj funkcionalnih znanj in spretnosti, ki so pomembne za boljšo zaposljivost.

Naučiti se je treba: - kako navezati stik z delodajalcem, - kako se predstaviti delodajalcu, - kako uporabiti tehnologije v te namene, - kako raziskati delovanje podjetij in institucij.

Zaposlitvene priložnosti si študenti lahko povečajo tudi z (3) izkoriščanjem priložnosti študijskih izmenjav in praks, pa tudi natečajev, štipendij in projektnega dela, svetuje Sazonova.

Študentom je na voljo tudi precej študentskega dela, a naj to priložnost izkoristijo predvsem tako, da (4) pridobijo različne izkušnje s svojega strokovnega področja. "Preizkusijo naj se v različnih delovnih okoljih in delovnih nalogah, saj tako spoznajo, kakšno delo bi z veseljem opravljali, ter gradijo mrežo potencialnih zaposlovalcev," meni Sazonova.

Tudi sprostitev je lahko poslovna priložnost Poleg rednega izpolnjevanja študijskih obveznosti naj študenti čim bolj učinkovito izkoristijo tudi prosti čas z (5) vključevanjem v obštudijske dejavnosti – športne aktivnosti, prostovoljstvo, umetniške in kulturne dejavnosti, delo v društvih ipd.

"Vse to pozitivno vpliva na širitev znanj in pridobitev dodatnih kompetenc, ki so več kot dobrodošle v prihodnosti pri vstopu na trg dela," pravi vodja obštudijskih dejavnosti ljubljanske univerze Ivanka Stritar.

Dodana vrednost obštudijskih dejavnosti je po njenih besedah tudi to, da vse spodbujajo povezovanje, kar vpliva na širitev mreže, ki je zelo pomemben vir bodisi v postopku iskanja zaposlitve bodisi pri ustvarjanju lastne poslovne poti.

Čim prej v lov za delodajalci Mrežo zvez in poznanstev je koristno graditi tudi med delodajalci. Študenti se morajo zavedati, da se navezovanje stika z delodajalci ne začne z vstopom na trg dela, temveč veliko prej.

V stik s podjetniki in predstavniki drugih institucij študenti najlažje pridejo prek dogodkov, ki jih organizirajo karierni centri in druge institucije. V Kariernih centrih ljubljanske univerze organizirajo:

- obiske podjetij, kjer študenti spoznajo delovno okolje, proces, naloge zaposlenih, dobijo informacije o načrtovanju kadrovskih potreb, načinu izbire kandidatov in morebitnih štipendijah, natečajih ipd.; - predstavitve podjetij na fakultetah in akademijah; - karierne dneve ter hitre zmenke med delodajalci in študenti; - delavnice s kadrovskimi službami podjetij; - posvete in okrogle mize s predstavniki podjetij.