Boris Štefanec: Prenehanja delovanja Supervizorja nisem odredil

"S popolno gotovostjo vam zagotavljam, da ta projekt ne bo nikoli ugasnil. Je tudi projekt novega vodstva. Trenutno ne dela. To je zelo začasno in upam, da se bo to kmalu spremenilo. O dnevih in mesecih ne bi rad govoril, lahko pa zagotovim, da bo delal pred septembrom," je na današnji novinarsko konferenci o nedelovanju Supervizorja povedal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec in dodal: "Verjamem, da bo v prihodnje deloval le še v širšem obsegu, kot je do zdaj."

Supervizor nazadnje dostopen 20. julija Aplikacija Supervizor, ki omogoča vpogled v poslovanje subjektov javnega sektorja, od državnih organov do lokalnih skupnosti, zavodov in agencij, je bila javnosti zadnjič dostopna 20. julija zjutraj, od takrat do predvidoma konca poletja ne več.

Dan pozneje so na spletni strani KPK zapisali: "Aplikacija Supervizor se v teh dneh prenaša na strežnik pri Ministrstvu za javno upravo. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vse svoje moči usmerja v to, da bodo vsi podatki iz Supervizorja v najkrajšem možnem času spet dostopni javnosti. S tem prenosom bo komisija zagotovila dolgoročno stabilno rešitev za najpomembnejše orodje transparentnosti v državi."

Štefanec je pojasnil, da so se za prenos delovanja Supervizorja na strežnik ministrstva za javno upravo soglasno odločili v vodstvu KPK in z vsemi, ki pri projektu sodelujejo. Prenesli naj bi ga predvsem zato, da zagotovijo večjo varnost in zaščito ter popolnoma neodvisno delovanje, čeprav po Štefanecevih besedah že do zdaj hekerskih vdorov ali drugačnih napadov ni bilo.

Uradno tehnika, neuradno spor med Štefanecem in programerjem Zakaj takšna poteza? Uradno zato, ker je aplikacija Supervizor do nedavnega gostovala pri zunanjem ponudniku, tekla je na strežniku, ki je bil zunaj komisije, ta pa naj ne bi bil dovolj zmogljiv, poleg tega ga je vzdrževal zunanji sodelavec KPK.

V javnosti pa je zaokrožila drugačna informacija. Da gre pri nedostopnosti Supervizorja za človeški dejavnik: pri Financah so zapisali, da gre za spor med predsednikom KPK Štefanecem ter programerjem in soavtorjem aplikacije. To naj bi tudi zavleklo prenos podatkov na ministrstvo za javno upravo.

Na KPK so spor zanikali: "Ne, ni šlo za spor, niti za neposredno prekinitev sodelovanja z avtorjem aplikacije, saj se bo to nadaljevalo v potrebnem obsegu. Gre pa za prenos aplikacije na strežnik na MJU (ministrstvo za javno upravo, op. p.)."

Kakršen koli spor s skrbnikom aplikacije je danes zanikal tudi Štefanec. Zagotovil je, da je - v nasprotju z informacijami, ki so se v zadnjih dneh pojavljale v javnosti - z delovanjem zunanjega sodelavca, ki sistem Supervizor upravlja, zadovoljen in da bodo z njim sodelovali tudi v prihodnje.

Zakaj traja tako dolgo? Na vprašanja, zakaj bo prenos Supervizorja na drug strežnik potekal tako dolgo, predsednik KPK ni odgovoril. "To je tehnično vprašanje," je dejal in dodal, da o tehničnih podrobnostih preprosto ne ve dovolj, da bi lahko komentiral. Priznal pa je, da on odklopa ni naročil.

Da aplikacijo ugasne, se je zunanji sodelavec odločil, "ker je menil, da bo tako najbolj preprosto preprečil možnost, da preko iskalnika Google nekdo prihaja v Supervizor in tam išče družbenike". Odločba informacijskega pooblaščenca KPK namreč prav to nalaga.

Bratanič: Štefanecu se ne da zaupati Dosedanji upravljalec Supervizorja Primož Bratanič zavrača navedbe Štefaneca, da naj bi aplikacijo ugasnil zaradi odločbe informacijske pooblaščenke. Po njegovih besedah je bil dogovor o prenehanju sodelovanja sklenjen že prejšnji teden, saj da se Štefanecu "ne da zaupati, da ne bo o dogovorjenem takoj spremenil stališča".

Kot je dolgoletni zunanji sodelavec Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pojasnil za STA, so se prejšnji teden s Štefanecem dogovorili, da sodelovanja v trenutnem obsegu ne morejo več nadaljevati.

"Ker mi na pisni poziv, naj sporoči terminski načrt prevzema Supervizorja k sebi, ni odgovoril, je bila alternativa to, da ga dobi v roke v ponedeljek kot edino kopijo in da lahko z njo dela, kar hoče," je pojasnil Bratanič.

To se je po njegovih besedah tudi zgodilo - Supervizor je bil zapisniško izročen KPK. "In če je edina kopija v rokah KPK, potem pri meni ne more delovati," je bil jasen Bratanič.

Pozivi, naj Supervizor ostane Dogajanje, povezano s Supervizorjem, je sicer v zadnjih dneh sprožilo precej odzivov. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je mnenja, da gre pri umiku Supervizorja za korak nazaj pri transparentnosti in da ni prav nobene potrebe po njegovi popolni ugasnitvi. Prelesnikova je ob tem posebej poudarila, da informacijski pooblaščenec v nobenem od več inšpekcijskih postopkov, ki jih je vodil, KPK ni odredil ugasnitve aplikacije.

V Društvu novinarjev Slovenije in sindikatu novinarjev so KPK, ministrstva in vlado pozvali, naj takoj zagotovijo pogoje za dostopnost Supervizorja. "Supervizor se je v obdobju od vzpostavitve izkazal za učinkovito orodje nadzora porabe javnega denarja in razkrivanja korupcije," so zapisali in dodali, da je aplikacija ključno orodje za novinarsko delo.

KPK pod Štefanecem stran od transparentnosti? Oglasili so se tudi v Piratski stranki Slovenije, zapisali so, da jih dogajanje skrbi, in se vprašali, zakaj tako pomembna spletna aplikacija ostaja nedostopna dlje časa in ali nedostopnost do spletne aplikacije nakazuje nezanimanje KPK, da ohrani sistem Supervizor delujoč.

Matej Kovačič, strokovnjak za odprte podatke in nekdanji sodelavec KPK iz časov prejšnjega senata, pa je na spletnem portalu Pravokator zapisal, da "se zdi, da se je KPK pod sedanjim vodstvom začela obračati proti transparentosti, prenehanje delovanja Supervizorja je samo nadaljevanje takega odnosa do odprtosti in preglednosti delovanja javne uprave".