Aleksander Kolednik

Četrtek,
11. 5. 2017,
10.12

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,18

2

Natisni članek

Natisni članek

Rok Žavbi Boštjan Perne Sova Denis Čaleta

Četrtek, 11. 5. 2017, 10.12

7 let, 1 mesec

Bo Sova s spremembo zakona dobila večja pooblastila? #video

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,18

2

Islamska država | Foto Reuters

Foto: Reuters

Obveščevalno-varnostne službe potrebujejo nove mehanizme in pooblastila za boj proti trenutnim varnostnim grožnjam. Toda v tem primeru mora biti nadzor nad njimi zaradi možnosti zlorab strožji, opozarjajo obrambni strokovnjaki.

Osnutek novega zakona o Slovenski varnostno-obveščevalni agenciji, ki so ga pridobili na spletnem portalu podcrto.si, širi pristojnosti delovanja naše obveščevalne agencije. Sova bi glede na osnutek pridobila določene protiobveščevalne pristojnosti in pristojnosti preiskovanja slovenskih državljanov. Agenti Sove bi tako lahko po poročanju portala v Sloveniji pri slovenskih državljanih:

- izvajali tajne hišne preiskave,

- v domove nameščali snemalno opremo,

- vdirali v računalnike posameznikov  

- za pridobitev telefonskih številk uporabljali lovilce IMSI.

"Zakon o Sovi je treba spremeniti"

"Gre za popolnoma nov pristop pri delu obveščevalno-varnostnih služb. Treba je poudariti, da zakon o Sovi neposredno vpliva tudi na Obveščevalno-varnostno službo ministrstva za obrambo, ki pooblastila črpa ravno iz tega zakona," poudarja nekdanji direktor Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Boštjan Perne. Poudarja še, da je zakon o Sovi star, zato ga je treba spremeniti in nadgraditi.

"Če se obveščevalnim službam da večja pooblastila, je nujno treba vzpostaviti tudi večji nadzor nad njimi," trdi Boštjan Perne. | Foto: Bojan Puhek "Če se obveščevalnim službam da večja pooblastila, je nujno treba vzpostaviti tudi večji nadzor nad njimi," trdi Boštjan Perne. Foto: Bojan Puhek Obveščevalno-varnostnim službam je po njegovih besedah treba omogočiti, da delujejo ustrezno glede na spremenjene razmere. Kot pravi, ima trenutni zakon temelje v 90. letih in ne ustreza več aktualnim varnostnim razmeram, zato se popolnoma strinja, da je treba zakon spremeniti in ga nadgraditi.

"Službe potrebujejo jasnejša pooblastila, kar se je pokazalo v primeru Roka Žavbija. Ampak če se službam da večja pooblastila, je nujno treba vzpostaviti tudi večji nadzor nad njimi. Trenutno se jih nadzira, pri večjih pooblastilih pa bi bil potreben resen vsebinski nadzor, zato bi bilo verjetno treba vzpostaviti novo institucijo," opozarja.

Kot je še dejal, bi lahko bil predlog zakona po koalicijskem usklajevanju precej drugačen, pri tem pa upa, da bodo upoštevali tudi pomisleke strokovne javnosti.

Slovenca Roka Žavbija so aprila na sodišču v Benetkah obsodili na tri leta in štiri mesece zapora zaradi novačenja borcev za teroristično skupino Islamska država (IS). Sodba še ni pravnomočna. Žavbi je med zaslišanjem dejanje priznal in italijanskim oblastem predal stike ter elektronska sporočila, ki si jih je izmenjeval s skrajneži. S tem naj bi si znižal kazen.

Žavbi naj bi na zahtevo voditelja skrajne muslimanske ločine vahabitov v Bosni in Hercegovini, tam zaprtega imama Bilala Bosnića, v Italiji izuril dva borca, ki sta nato odšla v Sirijo. Šlo naj bi za Ismarja Mesinovića in Minferja Karamalskega. Prvega so v Siriji ubili leta 2014, drugega do danes niso izsledili.

Žavbi je bil v italijanskem priporu že skoraj leto dni. Slovenska policija ga je prijela 6. maja v Ljubljani po evropskem nalogu za prijetje in predajo, ki ga je izdal preiskovalni sodnik sodišča v Benetkah.

"Treba je zagotoviti, da Sova posameznikom ne bo kršila ustavnih pravic"

"Moramo se zavedati, da je dinamično varnostno okolje vedno zahtevnejše in da organi nacionalne varnosti za učinkovito zoperstavljanje grožnjam potrebujejo nove mehanizme ali ukrepe, na drugi strani pa je treba o tako obširnih spremembah tako pomembnega zakona, kot je zakon o Sovi, voditi široko strokovno in javno razpravo o tem, ali je takšno širjenje pooblastil, kot smo mu zdaj priča, res ustrezno. Nadzorni mehanizmi morajo zagotavljati, da bo Sova delovala v skladu z zakoni in da ne bo posegala prek teh pooblastil v zasebnost posameznikov in jim kršila ustavnih pravic," poudarja Denis Čaleta z Instituta za korporativne varnostne študije.

"Pripravljalec zakona je preveč obširno predvidel obseg pooblastil, nekatere stvari, sploh pri nadzoru, v predlogu niso najbolj posrečeno dodelane, na drug strani pa se je treba zavedati, da v zakonodaji celotnega življenja ne moremo predvideti tako podrobno," poudarja Denis Čaleta. | Foto: Tina Deu "Pripravljalec zakona je preveč obširno predvidel obseg pooblastil, nekatere stvari, sploh pri nadzoru, v predlogu niso najbolj posrečeno dodelane, na drug strani pa se je treba zavedati, da v zakonodaji celotnega življenja ne moremo predvideti tako podrobno," poudarja Denis Čaleta. Foto: Tina Deu Meni, da je treba zagotoviti tudi koordinirano delovanje organov nacionalne varnosti, saj bi Sova z novimi pooblastili prešla tudi na področje notranje varnosti, pri čemer je "ključno usklajevanje s policijo, tožilstvom, sodišči in drugimi organi, da bo želja zakonodajalca, da naredi učinkovitejši sistem, uresničena, da večanje pooblastil ne bo prinašalo nesoglasij in zmede glede pristojnosti".

"Nevarnost zlorab vedno obstaja"

"Pri vsem tem se mi zdi ključno to, da samo s spremembo zakonodaje ne bomo dosegli večje učinkovitosti Sove. Sovi in drugim organom nacionalne varnosti moramo zagotovili dovolj virov, ki jim bodo omogočili uspešno delo. V nasprotnem primeru bomo imeli samo mrtvo črko na papirju, lahko pa se zgodijo tudi zlorabe teh služb za druge namene, kot je zagotavljanje nacionalne varnosti. Ta nevarnost vedno ostaja, pa ne samo v Sloveniji, tudi v najrazvitejših državah," je opozoril in dodal:

"Meja med nadzorom nad temi organi in njihovo operativnostjo je vedno tanka. Veliko pozornosti je treba posvetiti nadzornim institucijam, predvsem vrhovnemu sodišču, ki je po zdajšnjem sistemu ključno pri nadziranju Sove, pa tudi državnozborski komisiji za nadzor nad obveščevalno-varnostnimi službami, ki je že imela težave pri učinkovitem nadzoru, ker ni mogla pridobiti določenih podatkov. Lahko nas skrbi, če bomo pooblastila za učinkovit nadzor pozabili podeliti tudi nadzornim institucijam."